Ecclesiastes 10
1 Muscæ morientes perdunt suavitatem unguenti. Pretiosior est sapientia et gloria, parva et ad tempus stultitia.
Mrtve muhe lekarnarjevemu mazilu povzročijo, da od sebe širi smrdljiv vonj; tako je majhna neumnost tistemu, ki ima sloves zaradi modrosti in časti.
2 Cor sapientis in dextera eius, et cor stulti in sinistra illius.
Srce modrega človeka je pri njegovi desnici, toda bedakovo srce pri njegovi levici.
3 Sed et in via stultus ambulans, cum ipse insipiens sit, omnes stultos æstimat.
Da, tudi kadar kdor je bedak, hodi po poti, ga njegova modrost izneverja in vsakemu govori, da je bedak.
4 Si spiritus potestatem habentis ascenderit super te, locum tuum ne demiseris: quia curatio faciet cessare peccata maxima.
Če vladarjev duh vstane zoper tebe, ne zapusti svojega mesta, kajti ustrežljivost pomirja velike prestopke.
5 Est malum quod vidi sub sole, quasi per errorem egrediens a facie principis:
Je zlo, ki sem ga videl pod soncem, kakor pomota, ki izvira od vladarja:
6 positum stultum in dignitate sublimi, et divites sedere deorsum.
neumnost je postavljena na visoko dostojanstvo, bogati pa sedijo na nizkem kraju.
7 Vidi servos in equis: et principes ambulantes super terram quasi servos.
Videl sem služabnike na konjih, prince pa hoditi kakor služabniki po tleh.
8 Qui fodit foveam, incidet in eam: et qui dissipat sepem, mordebit eum coluber.
Kdor koplje jamo, bo padel vanjo, kdorkoli pa lomi ograjo, ga bo pičila kača.
9 Qui transfert lapides, affligetur in eis: et qui scindit ligna, vulnerabitur ab eis.
Kdorkoli odstranja kamne, bo z njimi poškodovan in kdor cepi drva, bo s tem izpostavljen nevarnosti.
10 Si retusum fuerit ferrum, et hoc non ut prius, sed hebetatum fuerit multo labore, exacuetur, et post industriam sequetur sapientia.
Če je železo topo in ne nabrusi ostrine, potem mora vložiti več moči; toda modrost je koristna, da usmerja.
11 Si mordeat serpens in silentio, nihil eo minus habet qui occulte detrahit.
Zagotovo bo kača pičila brez izrekanja uroka in blebetavec ni boljši.
12 Verba oris sapientis gratia: et labia insipientis præcipitabunt eum:
Besede iz ust modrega moža so milostljive, toda ustnice bedaka bodo samega sebe pogoltnile.
13 Initium verborum eius stultitia, et novissimum oris illius error pessimus.
Začetek besed iz njegovih ust je nespametnost, konec njegovega govora pa je pogubna norost.
14 Stultus verba multiplicat. Ignorat homo quid ante se fuerit: et quid post se futurum sit, quis ei poterit indicare?
Tudi bedak je poln besed. Človek ne more povedati kaj bo, in kaj bo za njim, kdo mu lahko pove?
15 Labor stultorum affliget eos, qui nesciunt in urbem pergere.
Trud nespametnih izčrpava vsakogar izmed njih, ker ne ve kako iti do mesta.
16 Væ tibi terra, cuius rex puer est, et cuius principes mane comedunt.
Gorje tebi, oh dežela, kadar je tvoj kralj otrok in tvoji princi jedo zjutraj!
17 Beata terra, cuius rex nobilis est, et cuius principes vescuntur in tempore suo ad reficiendum, et non ad luxuriam.
Blagoslovljena si ti, oh dežela, kadar je tvoj kralj sin plemičev in tvoji princi jedo v pravšnjem obdobju, za moč in ne za pijanost!
18 In pigritiis humiliabitur contignatio, et in infirmitate manuum perstillabit domus.
Z veliko lenobe zgradba propada in zaradi brezdelja rok kaplja skozi hišo.
19 In risum faciunt panem, et vinum ut epulentur viventes: et pecuniæ obediunt omnia.
Praznovanje je narejeno za smeh in vino dela vesele, toda denar odgovarja vsem stvarem.
20 In cogitatione tua regi ne detrahas, et in secreto cubiculi tui ne maledixeris diviti: quia et aves cæli portabunt vocem tuam, et qui habet pennas annunciabit sententiam.
Ne preklinjaj kralja niti v svojih mislih in ne preklinjaj bogatega v svoji spalnici, kajti zračna ptica bo odnesla glas in kar ima peruti, bo povedalo zadevo.
