Proverbiorum 1
1 Parabolæ Salomonis, filii David, regis Israel.
Pregovori Salomona, Davidovega sina, Izraelovega kralja,
2 Ad sciendam sapientiam, et disciplinam:
da bi spoznali modrost in poučevanje, da bi zaznali besede razumevanja,
3 ad intelligenda verba prudentiæ: et suscipiendam eruditionem doctrinæ, iustitiam, et iudicium, et æquitatem:
da bi sprejeli poučevanje modrosti, pravice, sodbe in nepristranskost;
4 ut detur parvulis astutia, adolescenti scientia, et intellectus.
da bi dali premetenost preprostemu, mladeniču spoznanje in preudarnost.
5 Audiens, sapiens sapientior erit: et intelligens gubernacula possidebit.
Moder človek bo slišal in bo povečal učenje in razumen človek se bo dokopal k modrim nasvetom,
6 Animadvertet parabolam, et interpretationem, verba sapientum, et ænigmata eorum.
da bo razumel pregovor in razlago, besede modrih in njihove temne izreke.
7 Timor Domini principium sapientiæ. Sapientiam, atque doctrinam stulti despiciunt.
Strah Gospodov je začetek spoznanja, toda bedaki prezirajo modrost in poučevanje.
8 Audi, fili mi, disciplinam patris tui, et ne dimittas legem matris tuæ:
Moj sin, prisluhni poučevanju svojega očeta in ne zapusti postave svoje matere,
9 ut addatur gratia capiti tuo, et torques collo tuo.
kajti ona bosta ornament milosti tvoji glavi in verižici okoli tvojega vratu.
10 Fili mi, si te lactaverint peccatores, ne acquiescas eis.
Moj sin, če te grešniki privabljajo, ne privoli.
11 Si dixerint: Veni nobiscum, insidiemur sanguini, abscondamus tendiculas contra insontem frustra:
Če rečejo: »Pridi z nami, v zasedi prežimo na kri, brez razloga se tajno pritajimo za nedolžnega,
požrimo jih žive kakor grob in cele, kakor tiste, ki gredo dol v jamo. (Sheol h7585)
13 Omnem pretiosam substantiam reperiemus, implebimus domos nostras spoliis.
Našli bomo vse dragoceno imetje, svoje hiše bomo napolnili z ukradenim blagom.
14 Sortem mitte nobiscum, marsupium unum sit omnium nostrum.
Svoj žreb vrzi med nas, vsi imejmo eno mošnjo.«
15 Fili mi, ne ambules cum eis, prohibe pedem tuum a semitis eorum.
Moj sin, ne hodi z njimi na pot, svoje stopalo zadrži pred njihovo stezo,
16 Pedes enim illorum ad malum currunt, et festinant ut effundant sanguinem.
kajti njihova stopala tečejo k zlu in hitijo, da prelijejo kri.
17 Frustra autem iacitur rete ante oculos pennatorum.
Zagotovo je zaman razprostrta mreža v očeh katerekoli ptice.
18 Ipsi quoque contra sanguinem suum insidiantur, et moliuntur fraudes contra animas suas.
In oni prežijo v zasedi na svojo lastno kri, tajno se pritajijo za svoja lastna življenja.
19 Sic semitæ omnis avari, animas possidentium rapiunt.
Takšne so poti vsakega, ki je pohlepen dobička, ki odvzema življenje svojim lastnikom.
20 Sapientia foris prædicat, in plateis dat vocem suam:
Modrost kliče zunaj, svoj glas izreka na ulicah,
21 in capite turbarum clamitat, in foribus portarum urbis profert verba sua, dicens:
kliče na glavnem kraju vrveža, v odprtinah velikih vrat, v mestu izreka svoje besede, rekoč:
22 Usquequo parvuli diligitis infantiam, et stulti ea, quæ sibi sunt noxia, cupient, et imprudentes odibunt scientiam?
»Doklej boste, vi topi, ljubili topost? In se posmehljivci razveseljevali v svojem posmehovanju in bedaki sovražili spoznanje?
23 Convertimini ad correptionem meam: en proferam vobis spiritum meum, et ostendam vobis verba mea.
Obrnite se na moj opomin. Glejte, na vas bom izlila svojega duha, razglašala vam bom svoje besede.
24 Quia vocavi, et renuistis: extendi manum meam, et non fuit qui aspiceret.
Ker sem klicala, pa ste odklonili, iztegovala sem svojo roko, pa noben človek ni upošteval,
25 Despexistis omne consilium meum, et increpationes meas neglexistis.
temveč ste zaničevali vse moje svetovanje in niste hoteli mojega opomina,
26 Ego quoque in interitu vestro ridebo, et subsannabo, cum vobis id, quod timebatis, advenerit.
se bom tudi jaz smejala ob vaši katastrofi, zasmehovala bom, ko pride vaš strah,
27 Cum irruerit repentina calamitas, et interitus quasi tempestas ingruerit: quando venerit super vos tribulatio, et angustia:
ko prihaja vaš strah kakor opustošenje in vaše uničenje kakor vrtinčast veter, ko nad vas prihajata tegoba in tesnoba.
28 Tunc invocabunt me, et non exaudiam: mane consurgent, et non invenient me:
Tedaj se bodo obračali name, toda ne bom jim odgovorila, iskali me bodo zgodaj, toda ne bodo me našli,
29 eo quod exosam habuerint disciplinam, et timorem Domini non susceperint,
ker so sovražili spoznanje in niso izbrali strahu Gospodovega.
30 nec acquieverint consilio meo, et detraxerint universæ correptioni meæ.
Ničesar niso hoteli od mojega nasveta. Prezirali so vsak moj opomin.
31 Comedent igitur fructus viæ suæ, suisque consiliis saturabuntur.
Zato bodo jedli od sadu svoje lastne poti in napolnjeni bodo s svojimi lastnimi naklepi.
32 Aversio parvulorum interficiet eos, et prosperitas stultorum perdet illos.
Kajti odvračanje od preprostosti jih bo ubilo in uspevanje bedakov jih bo uničilo.
33 Qui autem me audierit, absque terrore requiescet, et abundantia perfruetur, timore malorum sublato.
Toda kdorkoli me posluša, bo varno prebival in bo miren pred strahom zla.«
