< Job 9 >

1 Job respondió:
Potem je Job odgovoril in rekel:
2 “¡Sí, todo eso lo sé! Pero, ¿cómo puede alguien tener la razón delante Dios?
»Vem, to je tako res. Toda kako bi človek mogel biti pravičen z Bogom?
3 Si quisieras discutir con Dios, éste podría hacer mil preguntas que nadie puede responder.
Če se hoče pričkati z njim, mu ne more odgovoriti eno od tisočih.
4 Dios es tan sabio y poderoso que nadie podría desafiarlo y ganarle.
On je moder v srcu in mogočen v moči; kdo se je utrdil zoper njega in je uspel?
5 “Dios mueve las montañas de repente; las derriba en su ira.
Ki odstranja gore in ne vedo, ki jih prevrača v svoji jezi.
6 Él sacude la tierra, haciendo temblar sus cimientos.
Ki trese zemljo iz njenega kraja in njeni stebri trepetajo.
7 Él es quien puede ordenar que el sol no salga y que las estrellas no brillen.
Ki zapoveduje soncu in ta ne vzhaja in pečati zvezde.
8 Sólo él es quien extiende los cielos y camina sobre las olas del mar.
Ki sam razprostira nebo in stopa po valovih morja.
9 Él hizo las constelaciones de la Osa, de Orión, de las Pléyades y las estrellas del cielo austral.
Ki dela Arktur, Orion, Gostosevce in južne sobe.
10 Él es quien hace cosas increíbles que están más allá de nuestro entendimiento, cosas maravillosas que son incontables.
Ki dela velike stvari neodkrite, da, in čudeže brez števila.
11 “Pero cuando pasa junto a mí, no lo veo; cuando camina hacia adelante, es invisible para mí.
Glej! Hodi poleg mene, jaz pa ga ne vidim; gre tudi naprej, toda jaz ga ne zaznavam.
12 Si él quita, ¿Quién podrá impedírselo? ¿Quién va a preguntarle: ‘Qué haces’?
Glej, odvzema, kdo ga lahko ovira? Kdo mu bo rekel: ›Kaj delaš?‹
13 Dios no refrena su ira, y aplasta a los ayudantes de Rahab.
Če Bog ne bo umaknil svoje jeze, se ponosni pomočniki sklonijo pod njim.
14 “Así que, ¡cuánto menos podría responder a Dios, o elegir mis palabras para discutir con él!
Kako mnogo manj bi mu jaz mogel odgovoriti in izbrati svoje besede, da razpravljam z njim?
15 Aunque tenga razón, no puedo responderle. Debo implorar la misericordia de mi juez.
Kateremu, čeprav bi bil pravičen, vendar ne bi mogel odgovoriti, temveč bi naredil ponižno prošnjo svojemu sodniku.
16 Aunque lo llamara para que viniera y él respondiera, no creo que me escuchara.
Če sem klical in mi je odgovoril, vendar ne bi verjel, da je prisluhnil mojemu glasu.
17 “Me golpea con vientos de tormenta; me hiere una y otra vez, sin dar razón.
Kajti lomi me z viharjem in brez razloga množi moje rane.
18 No me da la oportunidad ni siquiera de recuperar el aliento; en cambio, llena mi vida de amargo sufrimiento.
Ne bo mi pustil, da zajamem sapo, temveč me napolnjuje z grenkobo.
19 Si de fuerza se trata, Dios es el más fuerte. Si es cuestión de justicia, entonces ¿quién fijará un tiempo para mi caso?
Če govorim o moči, glej, on je močan, če pa o sodbi, kdo mi bo določil čas zagovarjanja?
20 Aunque tenga razón, mi propia boca me condenaría; aunque sea inocente, él demostraría que estoy equivocado.
Če jaz sebe opravičim, me bodo moja lastna usta obsodila. Če rečem: ›Jaz sem popoln, ‹ se bo izkazalo, da sem sprevržen.
21 ¡Soy inocente! No me importa lo que me pase. ¡Odio mi vida!
Čeprav bi bil popoln, vendar ne bi poznal svoje duše; preziral bi svoje življenje.
22 Por eso digo: ‘A Dios le da igual. Él destruye tanto al inocente como al malvado’.
To je ena stvar, zato sem rekel to: ›On uničuje popolnega in zlobnega.‹
23 Cuando el desastre golpea de repente, se burla de la desesperación de los inocentes.
Če nadloga nenadoma ubije, se bo posmehoval ob sojenju nedolžnih.
24 La tierra ha sido entregada al malvado; él ciega los ojos de los jueces; y si no es él, entonces ¿quién?
Zemlja je dana v roko zlobnega. On zakriva obličja njenih sodnikov. Če ne, kje in kdo je on?
25 Los días de mi vida corren como un corredor, pasando a toda prisa sin que yo vea ninguna felicidad.
Torej moji dnevi so hitrejši kakor tekač. Odletijo proč, ničesar dobrega ne vidijo.
26 Pasan como veloces veleros, como el águila que se abalanza sobre su presa.
Minili so kakor nagle ladje, kakor orel, ki hiti k plenu.
27 “Si me dijera a mí mismo: ‘Olvidaré mis quejas; dejaré de llorar y seré feliz’,
Če rečem: ›Pozabil bom svojo pritožbo, prenehal bom s svojo potrtostjo in se potolažil, ‹
28 seguiría aterrado por todo mi sufrimiento, porque tú, Dios, no dirás que soy inocente.
se bojim vseh svojih bridkosti, vem, da me ne boš imel za nedolžnega.
29 Ya que estoy condenado, ¿qué sentido tiene discutir?
Če sem zloben, zakaj se potem trudim zaman?
30 ¡Aunque me lavara con agua pura de la montaña y me limpiara las manos con jabón,
Če se umijem s snežnico in svoje roke naredim čiste kot še nikoli,
31 me arrojarías a un pozo de lodo de modo que hasta mis propias ropas me odiarían!
me boš vendar pahnil v jarek in moja lastna oblačila me bodo prezirala.
32 Porque Dios no es un ser mortal como yo, no puedo defenderme ni llevarlo a juicio.
Kajti on ni človek, kakor sem jaz, da bi mu odgovoril in bi skupaj prišla na sodbo.
33 Si hubiera un árbitro ¡que pudiera reunirnos a los dos!
Niti ni tukaj kakršnegakoli razsodnika med nama, da bi lahko svojo roko položil na naju oba.
34 ¡Ojalá Dios dejara de golpearme con su vara y de aterrorizarme!
Naj svojo palico vzame od mene in naj me njegov strah ne straši.
35 Entonces podría hablar sin tener miedo; pero como lo tengo, no puedo!”
Potem bi govoril in se ga ne bi bal, toda z menoj ni tako.

< Job 9 >