< Job 8 >
1 Entonces Bildad el Suhita habló y dijo:
Potem je odgovoril Bildád Suhéjec in rekel:
2 “¿Cuánto tiempo más seguirás hablando así? Las palabras que salen de tu boca son un montón de aire caliente!
»Doklej boš govoril te stvari? In kako dolgo bodo besede iz tvojih ust podobne močnemu vetru?
3 ¿Pervierte Dios la justicia? ¿Acaso el Todopoderoso pervierte lo que es justo?
Mar Bog izkrivlja sodbo? Mar Vsemogočni izkrivlja pravico?
4 Tus hijos debieron pecar contra él, y por eso merecieron el castigo que les infligió.
Če so tvoji otroci grešili zoper njega in jih je zavrgel zaradi njihovega prestopka,
5 Pero si oras a Dios y le pides ayuda,
če hočeš zgodaj iskati Boga in narediti ponižno prošnjo Vsemogočnemu,
6 si llevas una vida limpia y haces lo que es justo, entonces él actuará para enderezar las cosas en su hogar.
če bi bil ti čist in pravičen, bi se on sedaj zaradi tebe zagotovo prebudil in prebivališče tvoje pravičnosti naredil uspešno.
7 Aunque comiencen con casi nada, ¡terminarán con mucho!
Čeprav je bil tvoj začetek majhen, bi vendar tvoj zadnji konec silno narasel.
8 “¿Por qué no preguntan lo que descubrieron las generaciones anteriores, y examinan lo que descubrieron nuestros antepasados? ¡Nosotros nacimos ayer y no sabemos nada!
Kajti poizvedi, prosim te, o prejšnjem času in se pripravi, da preiskuješ o njihovih očetih
9 Nuestros días en la tierra se desvanecen tan rápido como una sombra que pasa.
(kajti mi smo samo od včeraj in ne vemo nič, ker so naši dnevi na zemlji senca).
10 ¿Acaso no te enseñan y te explican lo que saben?
Mar te ne bodo poučili in ti povedali in izustili besed iz svojega srca?
11 ¿Puede crecer el papiro donde no hay pantano? ¿Pueden crecer los juncos sin agua?
Mar lahko loček zraste brez blata? Mar lahko perunika raste brez vode?
12 Incluso sin ser cortados, mientras aún florecen, se marchitan más rápido que la hierba.
Medtem ko je še v svojem zelenju in ni odtrgana, ovene pred katerimkoli drugim zeliščem.
13 Esto es lo que le sucede a todo el que se olvida de Dios. Las esperanzas de los que viven sin Dios se reducen a nada.
Takšne so steze vseh, ki pozabljajo Boga in upanje hinavca bo propadlo,
14 Su confianza es como si se aferraran a una endeble tela de araña.
katerega upanje bo odrezano, katerega trdno upanje bo pajkova mreža.
15 Buscan la seguridad en su casa, pero ésta no les proporciona ningún apoyo. Intentan aferrarse a ella, pero es fugaz.
Naslonil se bo na svojo hišo, toda ta ne bo obstala; trdno jo bo držal, toda ta ne bo zdržala.
16 Los que viven sin Dios son como una planta exuberante que crece al sol y extiende sus brotes por todo el jardín.
Zelen je pred soncem in njegova veja poganja v njegovem vrtu.
17 Enreda sus raíces entre las piedras y se aferra a la roca.
Njegove korenine so ovite okoli kupa in strmi na kraj kamnov.
18 Pero cuando es cortada, el lugar donde estaba la repudia, diciendo: ‘Nunca te vi’.
Če ga uniči iz svojega kraja, potem ga bo ta zatajil, rekoč: ›Nisem te videl.‹
19 Entonces su vida se acaba, y otra plata brota de la tierra para ocupar su lugar.
Glej, to je radost njegove poti in iz zemlje bodo pognali drugi.
20 “Mira, Dios no rechaza a quien es inocente, ni apoya a quien es culpable.
Glej, Bog ne bo zavrnil popolnega moža niti ne bo pomagal hudodelcem,
21 Él puede hacer que vuelvas a reír de felicidad y a gritar de alegría.
dokler tvojih ust ne napolni s smehom in tvojih ustnic z radostjo.
22 Los que te odian serán avergonzados, y el lugar donde viven los malvados será destruido”.
Tisti, ki te sovražijo, bodo oblečeni s sramoto in bivališče zlobnega bo prišlo v nič.«