Psalmi 106
1 Hvalite Gospoda. O zahvaljujte se Gospodu, ker je dober, kajti njegovo usmiljenje traja večno.
Hvalite Gospoda, jer je dobar, jer je dovijeka milost njegova.
2 Kdo lahko izreče mogočna Gospodova dela? Kdo lahko naznanja vso njegovo hvalo?
Ko æe iskazati silu Gospodnju? isprièati svu slavu njegovu?
3 Blagoslovljeni so tisti, ki se držijo sodbe in tisti, ki ob vseh časih ravna pravično.
Blago onima koji drže istinu i tvore pravo svagda!
4 Spomni se me, oh Gospod, z naklonjenostjo, ki jo prinašaš svojemu ljudstvu. Oh obišči me s svojo rešitvijo duše,
Opomeni me se, Gospode, po svojoj milosti k narodu svojemu; pohodi me pomoæu svojom,
5 da lahko vidim dobro tvojega izbranca, da se lahko veselim v veselju tvojega naroda, da se lahko ponašam s tvojo dediščino.
Da bih vidio u dobru izbrane tvoje, veselio se u veselju naroda tvojega, hvalio se zajedno s našljedstvom tvojim.
6 Grešili smo s svojimi očeti, zagrešili smo krivičnost, ravnali smo zlobno.
Zgriješismo s ocima svojim, postasmo krivci, bezakonici.
7 Naši očetje v Egiptu niso razumeli tvojih čudežev, niso se spominjali množice tvojih milosti, temveč so ga dražili pri morju, celó pri Rdečem morju.
Oci naši u Misiru ne razumješe èudesa tvojih, ne opominjaše se velikih milosti tvojih, i vikaše kraj mora, kraj Crvenoga Mora.
8 Pa vendar jih je rešil zaradi svojega imena, da je lahko storil, da se spozna njegova mogočna moč.
Ali im on pomože imena svojega radi, da bi pokazao silu svoju.
9 Oštel je tudi Rdeče morje in le-to se je posušilo, tako jih je vodil skozi globine kakor skozi divjino.
Zaprijeti Crvenom Moru, i presahnu; i prevede ih preko bezdane kao preko pustinje;
10 Rešil jih je iz roke tistega, ki jih je sovražil in jih odkupil iz sovražnikove roke.
I saèuva ih od ruke nenavidnikove, i izbavi ih iz ruke neprijateljeve.
11 Vode so pokrile njihove sovražnike; niti eden izmed njih ni preostal.
Pokri voda neprijatelje njihove, nijedan od njih ne osta.
12 Potem so verjeli njegovim besedam; peli so njegovo hvalo.
Tada vjerovaše rijeèima njegovijem, i pjevaše mu hvalu.
13 Kmalu so pozabili njegova dela, niso čakali na njegov nasvet,
Ali brzo zaboraviše djela njegova, i ne poèekaše volje njegove.
14 temveč so silno hrepeneli v divjini in skušali Boga v puščavi.
Polakomiše se u pustinji, i stadoše kušati Boga u zemlji gdje se ne živi.
15 Dal jim je njihovo zahtevo, toda poslal je pustost v njihove duše.
On ispuni molbu njihovu, ali posla pogibao na dušu njihovu.
16 Zavidali so tudi Mojzesu v taboru in Aronu, Gospodovemu svetemu.
Pozavidješe Mojsiju i Aronu, kojega bješe Gospod osvetio.
17 Zemlja se je odprla in požrla Datána in pokrila Abirámovo druščino.
Rasjede se zemlja, i proždrije Datana i zatrpa èetu Avironovu.
18 V njuni druščini pa je bil vžgan ogenj, plamen je požgal zlobne.
I spali oganj èetu njihovu, i plamen sažeže bezbožnike.
19 Naredili so tele na Horebu in oboževali ulito podobo.
Naèiniše tele kod Horiva, i klanjahu se kipu.
20 Tako so svojo slavo zamenjali v podobnost vola, ki jé travo.
Mijenjahu slavu svoju na priliku vola, koji jede travu.
21 Pozabili so Boga, svojega rešitelja, ki je v Egiptu storil velike stvari,
Zaboraviše Boga, spasitelja svojega, koji je uèinio velika djela u Misiru,
22 čudovita dela v Hamovi deželi in strašne stvari pri Rdečem morju.
Divna u zemlji Hamovoj, strašna na Crvenom Moru.
23 Zato je rekel, da jih bo uničil, če ne bi njegov izbranec Mojzes stal pred njim v vrzeli, da odvrne njegov bes, da jih ne bi uničil.
I šæaše ih istrijebiti, da Mojsije izbranik njegov ne stade kao u rasjelini pred njim, i ne odvrati jarost njegovu da ih ne istrijebi.
24 Da, prezirali so prijetno deželo, niso verovali njegovi besedi,
Poslije ne mariše za zemlju željenu, ne vjerovaše rijeèi njegovoj.
25 temveč so godrnjali v svojih šotorih in niso prisluhnili Gospodovemu glasu.
Pobuniše se u šatorima svojim, ne slušaše glasa Gospodnjega.
26 Zato je dvignil svojo roko zoper njih, da jih zruši v divjini,
I on podiže ruku svoju na njih, da ih pobije u pustinji,
27 da uniči njihovo seme tudi med narodi in da jih razkropi po deželah.
Da pobije pleme njihovo meðu narodima, i rasije ih po zemljama.
28 Pridružili so se tudi k Báal Peórju in jedli žrtvovanje mrtvim.
I pristaše za Velfegorom, i jedoše prineseno na žrtvu mrtvima.
29 Tako so ga s svojimi domiselnostmi dražili do jeze, in mednje je vdrla nadloga.
I rasrdiše Boga djelima svojim, i udari u njih pogibao.
30 Potem se je dvignil Pinhás in izvršil sodbo in tako se je nadloga zaustavila.
I ustade Fines, i umilostivi, i prestade pogibao.
31 To mu je bilo šteto v pravičnost, vsem rodovom na vékomaj.
I to mu se primi u pravdu, od koljena do koljena dovijeka.
32 Jezili so ga tudi pri vodah prepira, tako da se je zaradi njih za Mojzesa slabo izteklo,
I razgnjeviše Boga na vodi Merivi, i Mojsije postrada njih radi;
33 ker so dražili njegovega duha, tako da je s svojimi ustnicami nepremišljeno govoril.
Jer dotužiše duhu njegovu, i pogriješi ustima svojima.
34 Niso pokončali narodov, glede katerih jim je Gospod zapovedal,
Ne istrijebiše naroda, za koje im je Gospod rekao;
35 temveč so bili pomešani med pogane in se naučili njihovih del.
Nego se pomiješaše s neznabošcima, i nauèiše djela njihova.
36 Služili so svojim malikom, ki so bili zanje past.
Stadoše služiti idolima njihovijem, i oni im biše zamka.
37 Da, svoje sinove in svoje hčere so žrtvovali hudičem
Sinove svoje i kæeri svoje prinosiše na žrtvu ðavolima.
38 in prelivali nedolžno kri, celó kri svojih sinov in svojih hčera, ki so jih žrtvovali kánaanskim malikom, in dežela je bila oskrunjena s krvjo.
Prolivaše krv pravu, krv sinova svojih i kæeri svojih, koje prinošahu na žrtvu idolima Hananskim, i oskvrni se zemlja krvnijem djelima.
39 Tako so bili omadeževani s svojimi lastnimi deli in se šli vlačuganje s svojo lastno domiselnostjo.
Oskvrniše sebe djelima svojim, i èiniše preljubu postupanjem svojim.
40 Zato je bil zoper njegovo ljudstvo vžgan Gospodov bes, do take mere, da je preziral svojo lastno dediščino.
I planu gnjev Gospodnji na narod njegov, i omrznu mu dio njegov.
41 Izročil jih je v roko poganov in tisti, ki so jih sovražili, so vladali nad njimi.
I predade ih u ruke neznabožaèke, i nenavidnici njihovi stadoše gospodariti nad njima.
42 Tudi njihovi sovražniki so jih zatirali in privedeni so bili v podjarmljenje, pod njihovo roko.
Dosaðivaše im neprijatelji njihovi, i oni biše pokoreni pod vlast njihovu.
43 Mnogokrat jih je osvobodil, toda dražili so ga s svojo namero in bili so ponižani zaradi svoje krivičnosti.
Mnogo ih je puta izbavljao, ali ga oni srdiše namjerama svojim, i biše poništeni za bezakonje svoje.
44 Vendar ko je slišal njihovo vpitje, se je ozrl na njihovo stisko
Ali on pogleda na nevolju njihovu, èuvši tužnjavu njihovu,
45 in zanje se je spomnil svoje zaveze in se pokesal glede na množico svojih usmiljenj.
I opomenu se zavjeta svojega s njima, i pokaja se po velikoj milosti svojoj;
46 Pripravil jim je tudi usmiljenje pred vsemi tistimi, ki so jih odvedli ujete.
I uèini, te ih stadoše žaliti svi koji ih bjehu zarobili.
47 Reši nas, oh Gospod, naš Bog in zberi nas izmed poganov, da se zahvaljujemo tvojemu svetemu imenu in da zmagujemo v tvojem hvaljenju.
Spasi nas, Gospode Bože naš, i pokupi nas iz neznabožaca, da slavimo sveto ime tvoje, da se hvalimo tvojom slavom!
48 Blagoslovljen bodi Gospod, Izraelov Bog, od večnosti do večnosti in vse ljudstvo naj reče: »Amen. Hvalite Gospoda.«
Blagosloven Gospod Bog Izrailjev od vijeka i do vijeka! I sav narod neka kaže: amin! Aliluja!
