Pregovori 17
1 Boljši je suh košček in z njim spokojnost, kakor hiša polna klavnih daritev s prepirom.
Bolji je zalogaj suha kruha s mirom nego sa svađom kuća puna žrtvene pečenke.
2 Moder služabnik bo imel vladarstvo nad sinom, ki povzroča sramoto in bo imel delež dediščine med brati.
Razuman sluga vlada nad sinom sramotnim i s braćom će dijeliti baštinu.
3 Talilni lonec je za srebro in talilna peč za zlato, toda Gospod preizkuša srca.
Taljika je za srebro i peć za zlato, a srca iskušava Jahve sam.
4 Zloben storilec daje prednost nepravim ustnicam in lažnivec pazljivo prisluhne nespodobnemu jeziku.
Zločinac rado sluša usne prijevarne, i lažac spremno prisluškuje pogubnu jeziku.
5 Kdorkoli zasmehuje ubogega, graja njegovega Stvarnika in kdor je ob katastrofah vesel, ne bo nekaznovan.
Tko se ruga siromahu, podruguje se Stvoritelju njegovu, i tko se veseli nesreći, ne ostaje bez kazne.
6 Otrok otroci so krona starcem in slava otrok so njihovi očetje.
Unuci su vijenac starcima, a sinovima ures oci njihovi.
7 Odličen govor se ne spodobi bedaku, veliko manj lažnive ustnice princu.
Ne dolikuje budali uzvišena besjeda, a još manje odličniku usne lažljive.
8 Darilo je kakor dragocen kamen v očeh tistega, ki ga ima, kamor ga obrača, to uspeva.
Dar je čarobni kamen u očima onoga koji ga daje: kamo se god okrene, uspijeva.
9 Kdor taji prestopek, išče ljubezni, toda kdor ponavlja zadevo, ločuje prave prijatelje.
Tko prikriva prijestup, traži ljubav, a tko glasinu širi, razgoni prijatelje.
10 Opomin bolj prodira v modrega kakor sto udarcev z bičem v bedaka.
Razumna se ukor jače doima nego bezumna stotina udaraca.
11 Hudoben človek išče samo upor, zato bo zoper njega poslan krut poslanec.
Opak čovjek ide samo za zlom, ali se okrutan glasnik šalje na nj.
12 Naj medvedka, oropana svojih mladičev, sreča človeka, raje kakor bedak v svoji neumnosti.
Bolje je nabasati na medvjedicu kojoj ugrabiše mlade nego na bezumnika u njegovoj ludosti.
13 Kdorkoli nagrajuje zlo za dobro, se zlo ne bo ločilo od njegove hiše.
Tko dobro zlom uzvraća neće ukloniti nesreću od doma svojeg.
14 Začetek prepira je kakor kadar nekdo izpušča vodo, zato prenehaj s sporom, preden se vmešaš vanj.
Zametnuti svađu isto je kao pustiti poplavu: stoga prije nego svađa izbije, udalji se!
15 Kdor opravičuje zlobnega in kdor obsoja pravičnega, celo oba sta Gospodu ogabnost.
Tko opravdava krivoga i tko osuđuje pravoga, obojica su mrski Jahvi.
16 Zakaj je denarna vsota v bedakovi roki, da pridobi modrost, glede na to, da on nima srca za to?
Čemu novac u ruci bezumnomu? Da njime mudrost kupi, kad nema razbora!
17 Prijatelj ljubi ob vseh časih in brat je rojen za stisko.
Prijatelj ljubi u svako vrijeme, a u nevolji i bratom postaje.
18 Človek brez razumevanja udarja v roke in postaja pôrok v prisotnosti svojega prijatelja.
Nerazuman čovjek daje ruku i jamči pred svojim bližnjim.
19 Kdor ljubi prestopek, ta ljubi prepir in kdor povišuje svoja velika vrata, išče uničenje.
Grijeh ljubi tko ljubi svađu, i tko visoko diže svoja vrata, traži propast.
20 Kdor ima kljubovalno srce, ne najde dobrega in kdor ima sprevržen jezik, pada v vragolijo.
Opak srcem ne nalazi sreće, i komu je jezik zao, zapada u nesreću.
21 Kdor zaplodi bedaka, to počne v svojo bridkost in oče bedaka nima radosti.
Tko rodi bezumna, na tugu mu je; a nije veseo ni otac budale.
22 Veselo srce dela dobro, podobno kot zdravilo, toda zlomljen duh suši kosti.
Veselo je srce izvrstan lijek, a neveseo duh suši kosti.
23 Zloben človek iz naročja izvleče darilo, da izkrivlja poti sodbe.
Opaki prima dar iz njedara da bi iskrivio putove pravici.
24 Modrost je pred tistim, ki ima razumevanje, toda oči bedaka so na koncih zemlje.
Razuman ima mudrost pred sobom, a bezumniku su oči na kraj zemlje.
25 Nespameten sin je žalost svojemu očetu in grenkoba njej, ki ga je rodila.
Briga je ocu bezuman sin i žalost roditeljki svojoj.
26 Tudi kaznovati pravičnega ni dobro niti udariti prince zaradi nepristranskosti.
Ne valja kažnjavati pravednika, a nije pravo ni tući odličnike.
27 Kdor ima spoznanje, prizanaša svojim besedam in razumevajoč človek je iz odličnega duha.
Tko usteže svoje riječi, razumije mudrost, i razuman je čovjek mirna duha.
28 Celo bedak, ko molči, velja kot moder in kdor zapira svoje ustnice, je cenjen kot razumevajoč človek.
I luđak se smatra mudrim kada šuti i razumnim kad susteže svoje usne.
