< Job 29 >

1 Poleg tega je Job nadaljeval svojo prispodobo in rekel:
And Job continued and said in his parable,
2 »Oh, da bi bil kakor v preteklih mesecih, kakor v dneh, ko me je Bog varoval,
Oh that I were as in months past, wherein God preserved me!
3 ko je njegova sveča svetila nad mojo glavo in ko sem z njegovo svetlobo hodil skozi temo,
As when his lamp shone over my head; when by his light I walked through darkness.
4 kakor sem bil v dneh svoje mladosti, ko je bila Božja skrivnost na mojem šotoru,
[As] when I steadfastly pursued my ways, when God took care of my house.
5 ko je bil Vsemogočni še z menoj, ko so bili moji otroci okoli mene,
When I was very fruitful, and my children were about me;
6 ko sem svoje korake umival z maslom in mi je skala izlivala reke olja,
when my ways were moistened with butter, and the mountains flowed for me with milk.
7 ko sem šel ven k velikim vratom skozi mesto, ko sem svoj sedež pripravil na ulici!
When I went forth early in the city, and the seat was placed for me in the streets.
8 Mladeniči so me videli in se skrili in ostareli so se vzdignili in stali.
The young men saw me, and hid themselves: and all the old men stood up.
9 Princi so zadržali govorjenje in na svoja usta položili svojo roko.
And the great men ceased speaking, and laid their finger on their mouth.
10 Plemiči so molčali in njihov jezik se je prilepil na nebo njihovih ust.
And they that heard [me] blessed me, and their tongue clave to their throat.
11 Ko me je uho zaslišalo, potem me je blagoslovilo in ko me je oko zagledalo, mi je dalo pričevanje,
For the ear heard, and blessed me; and the eye saw me, and turned aside.
12 ker sem osvobodil reveža, ki je jokal in osirotelega in tistega, ki ni imel nikogar, da mu pomaga.
For I saved the poor out of the hand of the oppressor, and helped the fatherless who had no helper.
13 Blagoslov tistega, ki je bil pripravljen, da umre, je prišel nadme. Vdovinemu srcu sem storil, da prepeva od radosti.
Let the blessing of the perishing one come upon me; yes, the mouth of the widow has blessed me.
14 Nadel sem si pravičnost in ta me je oblekla. Moja sodba je bila kakor svečano oblačilo in diadem.
Also I put on righteousness, and clothed myself with judgment like a mantle.
15 Bil sem oči slepemu in stopala hromemu.
I was the eye of the blind, and the foot of the lame.
16 Bil sem oče revnemu in zadevo, ki je nisem poznal, sem preiskal.
I was the father of the helpless; and I searched out the cause which I knew not.
17 Zlomil sem čeljusti zlobnemu in izpulil plen iz njegovih zob.
And I broke the jaw teeth of the unrighteous; I plucked the spoil out of the midst of their teeth.
18 Potem sem rekel: ›Umrl bom v svojem gnezdu in svoje dneve bom pomnožil kakor pesek.‹
And I said, My age shall continue as the stem of a palm tree; I shall live a long while.
19 Moja korenina je bila razprostrta pri vodah in rosa je vso noč ležala na moji mladiki.
[My] root was spread out by the water, and the dew would lodge on my crop.
20 Moja slava je bila sveža v meni in moj lok je bil obnovljen v moji roki.
My glory was fresh in me, and by bow prospered in his hand.
21 Možje so mi prisluhnili, čakali in molčali ob mojem nasvetu.
[Men] heard me, and gave heed, and they were silent at my counsel.
22 Po mojih besedah niso ponovno spregovorili in moj govor je rosil nanje.
At my word they spoke not again, and they were very gland whenever I spoke to them.
23 Name so čakali kakor na dež in svoja usta so široko odprli kakor za pozni dež.
As the thirsty earth expecting the rain, so they [waited for] my speech.
24 Če sem se jim smejal, temu niso verjeli. Svetlobe mojega obličja niso zavrgli.
Were I to laugh on them, they would not believe [it]; and the light of my face has not failed.
25 Izbral sem njihovo pot in sedel [kot] vodja in prebival kakor kralj v vojski, kakor nekdo, ki tolaži žalovalce.
I chose out their way, and sat chief, and lived as a king in the midst of warriors, as one comforting mourners.

< Job 29 >