< Job 14 >

1 Človek, ki je rojen iz ženske, je malo-dneven in poln težav,
El hombre nacido de mujer, corto de días, y harto de desabrimiento.
2 poganja kakor cvet in je odtrgan, odleti tudi kakor senca in ne nadaljuje.
Que sale como una flor, y luego es cortado; y huye como la sombra, y no permanece.
3 Mar odpiraš svoje oči nad takšnim in me s seboj vodiš na sodbo?
¿Y sobre este abres tus ojos, y me traes a juicio contigo?
4 Kdo lahko privede čisto stvar iz nečiste? Niti en.
¿Quién hará limpio de inmundo? Nadie.
5 Ker so njegovi dnevi določeni, je število njegovih mesecev s teboj; ti si določil njegove meje, ki jih ne more prestopiti.
Ciertamente sus días están determinados, y el número de sus meses está cerca de ti: tú le pusiste términos, de los cuales no pasará.
6 Obrni se od njega, da lahko počiva, dokler svojega dneva ne bo dovršil kakor najemnik.
Si tú le dejares, él dejará de ser: entre tanto deseará, como el jornalero, su día.
7 Kajti upanje je za drevo, če je posekano, da bo ponovno pognalo in da njegove nežne veje ne bodo odnehale.
Porque si el árbol fuere cortado, aun queda de él esperanza: retoñecerá aun, y sus renuevos no faltarán.
8 Čeprav se njegova korenina v zemlji postara in njegov štor umre v zemlji,
Si se envejeciere en la tierra su raíz, y su tronco fuere muerto en el polvo:
9 vendar preko vonja vode vzbrsti in požene veje kakor rastlina.
Al olor del agua reverdecerá, y hará copa, como nueva planta.
10 Toda človek umre in obleži. Da, človek izroči duha in kje je?
Mas cuando el hombre morirá, y será cortado, y perecerá el hombre, ¿dónde estará él?
11 Kakor vode izhlapevajo iz morja in se poplava izsušuje in posuši,
Las aguas de la mar se fueron, y el río se secó: secóse.
12 tako se človek uleže in ne vstane. Dokler ne bo več neba, se ne bodo prebudili niti ne bodo dvignjeni iz svojega spanja.
Así el hombre yace, y no se tornará a levantar: hasta que no haya cielo, no despertarán, ni recordarán de su sueño.
13 Oh, da bi me hotel skriti v grob, da bi me varoval na skrivnem, dokler tvoj bes ne mine, da bi mi določil določeni čas in me spomnil! (Sheol h7585)
¡Oh quién me diese que me escondieses en la sepultura, y que me encubrieses, hasta que tu ira reposase; que me pusieses plazo, y te acordases de mí! (Sheol h7585)
14 Če človek umre, mar bo ponovno živel? Vse dni svojega določenega časa bom čakal, dokler ne pride moja sprememba.
Si el hombre se muriere, ¿ volverá él a vivir? Todos los días de mi edad esperaría, hasta que viniese mi mutación.
15 Klical boš in jaz ti bom odgovoril; imel boš željo po delu svojih rok.
Entonces aficionado a la obra de tus manos llamar me has, y yo te responderé.
16 Kajti sedaj šteješ moje korake. Mar ne paziš nad mojim grehom?
Porque ahora me cuentas los pasos, y no das dilación a mi pecado.
17 Moj prestopek je zapečaten v mošnji in ti zašiješ mojo krivičnost.
Tienes sellada en manojo mi prevaricación, y añades a mi iniquidad.
18 Zagotovo padajoča gora pride v nič in skala je odstranjena iz svojega kraja.
Y ciertamente el monte que cae, desfallece; y las peñas son traspasadas de su lugar.
19 Vode brusijo kamne. Ti izpiraš stvari, ki rastejo ven iz zemeljskega prahu in ti uničuješ upanje človeka.
Las piedras son quebrantadas con el agua impetuosa, que se lleva el polvo de la tierra: así haces perder al hombre la esperanza.
20 Na veke prevladuješ zoper njega in on premine. Spreminjaš njegovo obličje in ga pošiljaš proč.
Para siempre serás más fuerte que él, y él irá: demudarás su rostro, y le enviarás.
21 Njegovi sinovi so prišli v čast in on tega ne ve. Ponižani so, toda tega ne zaznava o njih.
Sus hijos serán honrados, y él no lo sabrá; o serán afligidos, y no dará cata en ello.
22 Toda njegovo meso na njem bo imelo bolečino in njegova duša znotraj njega bo žalovala.«
Mas mientras su carne estuviere sobre él, se dolerá; y su alma se entristecerá en él.

< Job 14 >