Jobho 28
1 “Mugodhi wesirivha uripo, nenzvimbo inonatswa goridhe.
Zagotovo obstaja žila za srebro in prostor za zlato, kjer ju prečiščujejo.
2 Simbi inocherwa pasi, uye ndarira inonyautswa ichibva pamhangura.
Železo je vzeto iz zemlje in bron je staljen iz kamna.
3 Munhu anoita kuti rima ripere; anotsvakisisa kusvikira kumucheto chaiko, mhangura iri murima rakasviba kwazvo.
On postavlja konec temi in preiskuje vso popolnost: kamne iz teme in smrtno senco.
4 Anovhura mugodhi kure nokunogara vanhu, kunzvimbo dzakakanganikwa norutsoka rwomunhu; kure navanhu anorezuka ndokuzeya uku nokuku.
Poplava izbruhne ven, proč od prebivalca, celo vode, pozabljene od stopala. Posušene so, odtekle so proč od ljudi.
5 Iyo nyika, zvokudya zvichibva mairi, inoshandurwa nechapasi seinoshandurwa nemoto,
Glede zemlje, iz nje prihaja kruh, in pod njo je obrnjeno, kakor bi bil ogenj.
6 safire inobva mumatombo ayo, uye guruva rayo rine upfu hwegoridhe,
Njeni kamni so mesto za safirje in ta ima zlati prah.
7 Hakuna gondo rinoziva nzira iyo yakavanzika, hakuna ziso rorukodzi rakaiona.
Je steza, ki je nobena perjad ne pozna in ki je jastrebovo oko ni videlo.
8 Mhuka dzinozvikudza hadziisi rutsokapo, uye hakuna shumba inofambapo.
Levji mladiči je niso pomendrali niti krut lev ni šel mimo nje.
9 Ruoko rwomunhu runorova dombo romusarasara uye ronoisa midzi yamakomo pachena.
Svojo roko izteguje nad skalo, gore prevrača pri koreninah.
10 Anochera mugero nomumatombo; meso ake anoona pfuma yawo yose.
Reke vrezuje med skalami in njegovo oko vidi vsako dragoceno stvar.
11 Anotsvakisisa panotangira nzizi uye anobudisa zvinhu zvakavanzika pachena.
Poplave zvezuje pred poplavljanjem in stvar, ki je skrita, prinaša na svetlobo.
12 “Asi uchenjeri hungawanikwepiko? Kunzwisisa kunogarepiko?
Toda kje se bo našla modrost? In kje je kraj razumevanja?
13 Munhu haanzwisisi kukosha kwahwo; hahungawanikwi munyika yavapenyu.
Človek ne ve za njeno vrednost niti je ni najti v deželi živih.
14 Pakadzika panoti, ‘Hahuzi mandiri.’ Gungwa rinoti, ‘Hahuzi pandiri.’
Globina pravi: ›V meni je ni.‹ Morje pravi: ›Ta ni z menoj.‹
15 Hahungatengwi negoridhe yakaisvonaka, uye mutengo wahwo haungayerwi nesirivha.
Ni je moč dobiti za zlato niti ne bo srebro odtehtano za njeno vrednost.
16 Hahungatengwi negoridhe reOfiri, namatombo anokosha eonikisi kana esafire.
Ta ne more biti primerjana z zlatom iz Ofírja, z dragocenim oniksom ali safirjem.
17 Hahungaenzaniswi negoridhe kana kristari, uye hahungatsinhaniswi nezvishongo zvegoridhe.
Zlato in kristal ji ne moreta biti enaka in njena zamenjava ne bo za dragocenosti iz čistega zlata.
18 Korari nejasipa hazvingatongorehwi; mutengo wouchenjeri unokunda maparera.
Nobene omembe ne bo narejene o koralah ali o biserih, kajti cena modrosti je nad rubini.
19 Topazi yeEtiopia haingaenzaniswi nahwo; hahungatongotengwi negoridhe rakaisvonaka.
Topaz iz Etiopije ji ne bo enak niti ne bo ovrednotena s čistim zlatom.
20 “Zvino uchenjeri hunobvepiko? Kunzwisisa kunogarepiko?
Od kod potem prihaja modrost? In kje je kraj razumnosti?
21 Kwakavanzirwa meso ezvipenyu zvose, zvakavigwa kunyange kushiri dzedenga.
Videti je, da je skrita pred očmi vseh živih in prikrita pred zračno perjadjo.
22 Kuparadza noRufu zvinoti, ‘Runyerekupe rwahwo chete ndirwo rwakasvika munzeve dzedu.’
Uničenje in smrt pravita: ›O njeni slavi sva slišala s svojimi ušesi.‹
23 Mwari oga ndiye anonzwisisa nzira inoenda kwahuri, uye ndiye oga anoziva kwahunogara,
Bog razume njeno pot in on pozna njen kraj.
24 nokuti anoona magumo enyika, uye anoona zvinhu zvose zviri pasi pamatenga.
Kajti gleda do koncev zemlje in vidi pod celotnim nebom,
25 Paakasimbisa simba remhepo uye akayera mvura,
ko naredi težo za vetrove in vode odmerja z mero.
26 paakaita chirevo chemvura negwara rokutinhira wemheni,
Ko je naredil odlok za dež in pot za bliskanje groma,
27 ipapo akatarira kuuchenjeri akahunzvera; akahusimbisa uye akahuedza.
potem jo je videl in jo oznanja. Pripravlja jo, da, in razpoznava.
28 Zvino akati kumunhu, ‘Kutya Ishe, ndihwo uchenjeri, uye kusiya zvakaipa ndiko kunzwisisa.’”
Človeku pa pravi: ›Glej, strah Gospodov, to je modrost; in oditi od zla je razumevanje.‹«
