Luki 23
1 I ustavši njih sve mnoštvo odvedoše ga k Pilatu.
In vstavši vsa množica njih, odpeljejo ga k Pilatu.
2 I poèeše ga tužiti govoreæi: ovoga naðosmo da otpaðuje narod naš, i zabranjuje davati æesaru danak, i govori da je on Hristos car.
In začnó ga tožiti, govoreč: Tega smo našli, da odvrača ljudstvo, in brani cesarju davek dajati, in pravi, da je on Kristus kralj.
3 A Pilat ga zapita: ti li si car Judejski? A on odgovarajuæi reèe mu: ti kažeš.
A Pilat ga vpraša, govoreč: Ti si kralj Judovski? On pa odgovarjajoč, reče mu: Ti praviš.
4 A Pilat reèe glavarima sveštenièkijem i narodu: ja ne nalazim nikakve krivice na ovom èovjeku.
In Pilat reče vélikim duhovnom in ljudstvu: Na tem človeku ne nahajam nobene krivice.
5 A oni navaljivahu govoreæi: on buni ljude uèeæi po svoj Judeji poèevši od Galileje dovde.
Oni so pa še bolj silili, govoreč: Ljudstvo punta, učeč po vsej Judeji, počenši od Galileje do sém.
6 A Pilat èuvši za Galileju zapita: zar je on Galilejac?
Pilat pa, slišavši Galilejo, vpraša, če je ta človek Galilejec.
7 I razumjevši da je iz podruèja Irodova posla ga Irodu, koji takoðer bijaše u Jerusalimu onijeh dana.
In ko zvé, da je izpod oblasti Herodove, pošlje ga k Herodu, kteri je tudi bil te dní v Jeruzalemu,
8 A Irod vidjevši Isusa bi mu vrlo milo; jer je odavno željeo da ga vidi, jer je mnogo slušao za njega, i nadaše se da æe vidjeti od njega kako èudo.
Herod pa ugledavši Jezusa, razveseli se zeló; kajti uže davno ga je želel videti, ker je bil veliko o njem slišal: in nadejal se je, da bo videl kakošen čudež od njega.
9 I pita ga mnogo koje za što; ali mu on ništa ne odgovori.
In vpraševal ga je veliko rečî; ali on mu ni ničesar odgovarjal.
10 A glavari sveštenièki i književnici stajahu, i jednako tužahu ga.
A véliki duhovni in pismarji so stali, in trdo so ga tožili.
11 A Irod osramotivši ga sa svojijem vojnicima, i narugavši mu se, obuèe mu bijelu haljinu, i posla ga natrag Pilatu.
A zasramotivši ga Herod z vojaki svojimi, in nasmejavši mu se, obleče mu belo oblačilo, in pošlje ga nazaj k Pilatu.
12 I u taj se dan pomiriše Pilat i Irod meðu sobom; jer prije bijahu u zavadi.
In ta dan sta se Pilat in Herod sprijaznila med seboj; kajti poprej sta se bila sovražila.
13 A Pilat sazvavši glavare sveštenièke i knezove i narod
A Pilat sklicavši vélike duhovne in starešine in ljudstvo,
14 Reèe im: dovedoste mi ovoga èovjeka kao koji narod otpaðuje, i eto ja ga pred vama ispitah, i ne nalazim na ovom èovjeku nijedne krivice što vi na njega govorite;
Reče jim: Pripeljali ste mi tega človeka, da odvrača ljudstvo; in glej jaz sem ga pred vami izprašal, in nobene krivice nisem našel na tem človeku v tem, za kar ga tožite.
15 A ni Irod, jer sam ga slao k njemu; i eto se ne nalazi ništa da je uèinio što bi zasluživalo smrt.
Pa tudi Herod ne; kajti poslal sem vas bil k njemu, in glej, nič ni storil, kar bi bilo smrti vredno.
16 Daklem da ga izbijem pa da pustim.
Bičal ga bom torej in izpustil.
17 A trebaše o svakom prazniku pashe da im pusti po jednoga sužnja.
Moral je pa na vsak praznik velikonočni, izpustiti jim enega jetnika;
18 Ali narod sav povika govoreæi: uzmi ovoga, a pusti nam Varavu;
Ali vse ljudstvo zavpije, govoreč: Vzemi tega, izpustí pa nam Baraba!
19 Koji bijaše baèen u tamnicu za nekakvu bunu uèinjenu u gradu i za krv.
(Kteri je bil za voljo neke vstaje, ktera je bila v mestu, in za voljo umora vržen v ječo.)
20 A Pilat opet reèe da bi on htio pustiti Isusa.
Pilat jih torej zopet ogovorí, hoteč izpustiti Jezusa.
21 A oni vikahu govoreæi: raspni ga, raspni.
Oni so pa vpili: Križaj ga! križaj!
22 A on im treæi put reèe: kakvo je dakle on zlo uèinio? ja ništa na njemu ne naðoh što bi zasluživalo smrt; daklem da ga izbijem pa da pustim.
In reče jim v tretje: Kaj pa je ta hudega storil? Nič smrti vrednega nisem našel na njem; bičal ga bom torej in izpustil.
23 A oni jednako navaljivahu s velikom vikom, i iskahu da se on razapne; i nadvlada vika njihova i glavara sveštenièkijeh.
A oni so tiščali va-nj z velikim vpitjem, zahtevajoč, naj se razpnè na križ; in zmagovalo je vpitje njihovo in vélikih duhovnov.
24 I Pilat presudi da bude kao što oni ištu.
In Pilat razsodi, naj se zgodí, kar tirjajo.
25 I pusti onoga što iskahu, koji bješe baèen u tamnicu za bunu i za krv; a Isusa ostavi na njihovu volju.
In izpustí jim tega, kteri je bil za voljo vstaje in umora v ječo vržen, za kogar so prosili; a Jezusa izročí njih volji.
26 I kad ga povedoše, uhvatiše nekoga Simona Kirinca koji iðaše iz polja, i metnuše na njega krst da nosi za Isusom.
In ko so ga odpeljali, zgrabijo nekega Simona Cirenejca, kteri je šel s polja, in zadenejo mu križ, naj ponese za Jezusom.
27 A za njim iðaše mnoštvo naroda i žena, koje plakahu i naricahu za njim.
Šla je pa za njim velika množica ljudstva, in žén, ktere so jokale in tarnale za njim.
28 A Isus obazrevši se na njih reèe: kæeri Jerusalimske! ne plaèite za mnom, nego plaèite za sobom i za djecom svojom.
Obrnivši se pa Jezus k njim, reče: Hčeri Jeruzalemske, ne jokajte za menoj, nego za seboj jokajte in za otroci svojimi;
29 Jer gle, idu dani u koje æe se reæi: blago nerotkinjama, i utrobama koje ne rodiše, i sisama koje ne dojiše.
Kajti glej, prišli bodo dnevi, ko porekó: Blagor nerodovitnim, in telesom, ktera niso rodila, in prsom, ktera niso dojile!
30 Tada æe poèeti govoriti gorama: padnite na nas; i bregovima: pokrijte nas.
Tedaj bodo jeli praviti goram: Padite na nas! in gričem: Pokrijte nas!
31 Jer kad se ovako radi od sirova drveta, šta æe biti od suha?
Kajti če se s sirovim lesom tako dela, kaj bo s suhim?
32 Voðahu pak i druga dva zloèinca da pogube s njim.
Peljali so pa ž njim vred tudi dva druga, razbojnika, da ju umoré.
33 I kad doðoše na mjesto koje se zvaše košturnica, ondje razapeše njega i zloèince, jednoga s desne strane a drugoga s lijeve.
In ko pridejo na mesto, ktero se imenuje Črepinjek, križajo tu njega, in razbojnika, enega na desno, a drugega na levo.
34 A Isus govoraše: oèe! oprosti im; jer ne znadu šta èine. A dijeleæi njegove haljine bacahu kocke.
A Jezus je govoril: Oče! odpusti jim; saj ne vedó, kaj delajo. Deleč pa obleko njegovo, vržejo kocko.
35 I narod stajaše te gledaše, a i knezovi s njima rugahu mu se govoreæi: drugima pomože, neka pomože i sebi, ako je on Hristos, izbranik Božij.
In stalo je ljudstvo, in gledalo je. Zasmehovali so ga pa ž njimi tudi starešine, govoreč: Drugim je pomogel; naj pomore sebi, če je ta Kristus, izvoljenec Božji.
36 A i vojnici mu se rugahu, i pristupahu k njemu i davahu mu ocat,
Posmehovali so mu se pa tudi vojaki, in pristopali so in podajali mu ocet,
37 I govorahu: ako si ti car Judejski pomozi sam sebi.
In govorili so: Če si ti kralj Judovski, pomagaj si!
38 A bijaše nad njim i natpis napisan slovima Grèkijem i Latinskijem i Jevrejskijem: ovo je car Judejski.
Bil je pa tudi napis nad njim napisan z Grškimi in Latinskimi in Hebrejskimi pismeni: Ta je kralj Judovski.
39 A jedan od obješenijeh zloèinaca huljaše na njega govoreæi: ako si ti Hristos pomozi sebi i nama.
A eden od razbojnikov, ktera sta visela, preklinjal ga je, govoreč: Če si ti Kristus, pomagaj sebi in nama!
40 A drugi odgovarajuæi šutkaše ga i govoraše: zar se ti ne bojiš Boga, kad si i sam osuðen tako?
Odgovarjajoč pa drugi, pretil mu je, govoreč: Ali se tudi ti ne bojiš Boga, ko si sam tako obsojen?
41 I mi smo još pravedno osuðeni; jer primamo po svojijem djelima kao što smo zaslužili; ali on nikakva zla nije uèinio.
In midva sicer sva po pravici objosena; kajti prejela sva po delih svojih, kar sva zaslužila: ta pa ni nič hudega storil.
42 I reèe Isusu: opomeni me se, Gospode! kad doðeš u carstvo svoje.
In govoril je Jezusu: Spomeni se me, Gospod, kedar prideš v kraljestvo svoje.
43 I reèe mu Isus: zaista ti kažem: danas æeš biti sa mnom u raju.
In reče mu Jezus: Resnično ti pravim, danes boš z menoj v raji.
44 A bijaše oko šestoga sahata, i tama bi po svoj zemlji do sahata devetoga.
Bilo je pa okoli šeste ure, in tema nastane po vsem svetu do devete ure.
45 I pomrèa sunce, i zavjes crkveni razdrije se napola.
In solnce otemní, in zagrinjalo tempeljna se pretrga na dvoje.
46 I povikavši Isus iza glasa reèe: oèe! u ruke tvoje predajem duh svoj. I rekavši ovo izdahnu.
In zaklicavši Jezus z močnim glasom, reče: Oče! v roke tvoje izročam dušo svojo. In rekši to, izdahne.
47 A kad vidje kapetan šta bi, stade hvaliti Boga govoreæi: zaista ovaj èovjek bješe pravednik.
Videvši pa stotnik, kar se je zgodilo, hvalil je Boga, govoreč: Zares, ta človek je bil pravičen.
48 I sav narod koji se bijaše skupio da gleda ovo, kad vidje šta biva, vrati se bijuæi se u prsi svoje.
In vse ljudstvo, ktero se je bilo sešlo to gledat, ko so videli, kaj se godí, vrnejo se, trkajoč na prsi svoje.
49 A svi njegovi znanci stajahu izdaleka, i žene koje bijahu išle za njim iz Galileje, i gledahu ovo.
Stali so pa od daleč vsi znanci njegovi, in žene, ktere so bile ž njim prišle iz Galileje, ter so gledali.
50 I gle, èovjek, po imenu Josif, savjetnik, èovjek dobar i pravedan,
In glej, mož po imenu Jožef, svetovalec, mož dober in pravičen,
51 On ne bijaše pristao na njihov savjet i na posao) iz Arimateje grada Judejskoga, koji i sam èekaše carstva Božijega,
(Ta se ni bil vjemal ž njih svetom, in njih dejanjem) iz Arimateje, mesta Judovskega, kteri je tudi sam pričakoval kraljestva Božjega:
52 On pristupivši k Pilatu zaiska tijelo Isusovo.
Ta pristopi k Pilatu, in zaprosi truplo Jezusovo.
53 I skide ga, i obavi platnom, i metnu ga u grob isjeèen, u kome niko ne bijaše nikad metnut.
In sneme ga, in zavije ga v platno, in položí ga v grob iztesan, v kterem še nikoli nobeden ni bil položen.
54 I dan bijaše petak, i subota osvitaše.
In dan je bil petek, in svitala je sobota.
55 A žene koje bijahu došle s Isusom iz Galileje, idoše za Josifom, i vidješe grob i kako se tijelo metnu.
Šle so pa za njim tudi žene, ktere so bile ž njim prišle iz Galileje, in ogledale so grob, in kako je položeno truplo njegovo.
56 Vrativši se pak pripraviše mirise i miro; i u subotu dakle ostaše na miru po zakonu.
Vrnivši se pa, pripravijo dišav in mire; in v soboto odpočijejo, po zapovedi.
