< Psalmorum 139 >

1 in finem David psalmus
Načelniku godbe: psalm Davidov. Gospod, preiskuješ me in spoznavaš.
2 Domine probasti me et cognovisti me tu cognovisti sessionem meam et surrectionem meam
Ti poznavaš sedenje moje in vstajanje moje; misel mojo umeš od daleč.
3 intellexisti cogitationes meas de longe semitam meam et funiculum meum investigasti
Hojo mojo in ležo mojo obsezaš, in znana so ti vsa pota moja.
4 et omnes vias meas praevidisti quia non est sermo in lingua mea
Ko ni še govor na jeziku mojem, glej, Gospod, poznaš ga vsega.
5 ecce Domine tu cognovisti omnia novissima et antiqua tu formasti me et posuisti super me manum tuam
Zadaj in spredaj me obdajaš, in name pokladaš roko svojo.
6 mirabilis facta est scientia tua ex me confortata est non potero ad eam
Prečudovita je vednost tvoja, da bi te varal; visoka je, ne morem je preseči.
7 quo ibo ab spiritu tuo et quo a facie tua fugiam
Kam naj grem pred duhom tvojim, ali kam naj bežim pred tvojim obličjem?
8 si ascendero in caelum tu illic es si descendero ad infernum ades (Sheol h7585)
Ko bi stopil na nebesa, tam si; ali bi ležišče izbral v grobu, glej tu si. (Sheol h7585)
9 si sumpsero pinnas meas diluculo et habitavero in extremis maris
Ko bi si vzel zarije peroti, da bi prebival na pokrajini morja,
10 etenim illuc manus tua deducet me et tenebit me dextera tua
Tudi tja bi me spremljala tvoja roka, in zgrabila bi me desnica tvoja.
11 et dixi forsitan tenebrae conculcabunt me et nox inluminatio in deliciis meis
Ko bi pa rekel: Temé me bodo vsaj pokrile kakor z mrakom; vendar noč je svetloba okolo mene.
12 quia tenebrae non obscurabuntur a te et nox sicut dies inluminabitur sicut tenebrae eius ita et lumen eius
Tudi temé ne morejo tako omračiti, da bi ti ne videl skozi; ampak noč razsvetljuje kakor dan, tako so temé kakor luč.
13 quia tu possedisti renes meos suscepisti me de utero matris meae
Ti namreč imaš v lasti ledvice moje; pokrival si me v telesu matere moje.
14 confitebor tibi quia terribiliter magnificatus es mirabilia opera tua et anima mea cognoscit nimis
Slavim te zato, ker ogledujoč tista dela strmim, čudovita dela tvoja predobro pozna srce moje.
15 non est occultatum os meum a te quod fecisti in occulto et substantia mea in inferioribus terrae
Skrita ni tebi moja moč, odkar sem ustvarjen bil na skrivnem; umetno narejen, kakor v zemlje globočinah.
16 inperfectum meum viderunt oculi tui et in libro tuo omnes scribentur die formabuntur et nemo in eis
Testo moje vidijo tvoje oči, in v knjigi tvoji je pisano vse to; od kar se je narejalo, ko ni bilo še nič tega.
17 mihi autem nimis honorificati sunt amici tui Deus nimis confirmati sunt principatus eorum
Zatorej pri meni, o kako dražestne so misli tvoje, o Bog mogočni! Kako preobila njih števila!
18 dinumerabo eos et super harenam multiplicabuntur exsurrexi et adhuc sum tecum
Našteval bi jih, a več jih je ko peska, čujem naj še s teboj.
19 si occideris Deus peccatores et viri sanguinum declinate a me
O da bi pokončal, o Bog, krivičnega; in može krvoločne, rekoč: Poberite se izpred mene.
20 quia dices in cogitatione accipient in vanitate civitates tuas
Kateri zoper tebe govoré pregrešno; kateri povzdigujejo nično sovražnike tvoje.
21 nonne qui oderunt te Domine oderam et super inimicos tuos tabescebam
Ali ne sovražim, o Gospod, sovražnikov tvojih, in se ne mučim v zaničevanji do njih, ki se spenjajo zoper tebe?
22 perfecto odio oderam illos inimici facti sunt mihi
S popolnim sovraštvom jih sovražim; za neprijatelje so meni.
23 proba me Deus et scito cor meum interroga me et cognosce semitas meas
Preiskuj me, Bog mogočni, in spoznaj srce moje; izkusi me in spoznaj misli moje.
24 et vide si via iniquitatis in me est et deduc me in via aeterna
In glej, hodim li po potu, tebi nadležnem; in vodi me po večnem potu.

< Psalmorum 139 >