< Lucam 18 >

1 dicebat autem et parabolam ad illos quoniam oportet semper orare et non deficere
In povedal jim je priliko zato, da morajo ljudje vedno moliti in ne izgubiti poguma,
2 dicens iudex quidam erat in quadam civitate qui Deum non timebat et hominem non verebatur
rekoč: »V mestu je bil sodnik, ki se ni bal Boga niti se ni oziral na človeka.
3 vidua autem quaedam erat in civitate illa et veniebat ad eum dicens vindica me de adversario meo
In v tistem mestu je bila vdova in prišla je k njemu, rekoč: ›Maščuj me pred mojim nasprotnikom.‹
4 et nolebat per multum tempus post haec autem dixit intra se et si Deum non timeo nec hominem revereor
On pa nekaj časa ni hotel, toda kasneje si je sam pri sebi rekel: ›Čeprav se ne bojim Boga niti se ne oziram na človeka,
5 tamen quia molesta est mihi haec vidua vindicabo illam ne in novissimo veniens suggillet me
vendarle, ker me ta vdova nadleguje, ji bom izvršil pravico, da me s svojim nenehnim prihajanjem ne bi izmučila.‹«
6 ait autem Dominus audite quid iudex iniquitatis dicit
Gospod pa je rekel: »Poslušajte, kaj pravi nepravični sodnik.
7 Deus autem non faciet vindictam electorum suorum clamantium ad se die ac nocte et patientiam habebit in illis
In ali ne bo Bog maščeval svojih lastnih izvoljenih, ki dan in noč vpijejo k njemu, čeprav jih dolgo prenaša?
8 dico vobis quia cito faciet vindictam illorum verumtamen Filius hominis veniens putas inveniet fidem in terra
Povem vam, da jih bo naglo maščeval. Vendar ko pride Sin človekov, ali bo našel vero na zemlji?«
9 dixit autem et ad quosdam qui in se confidebant tamquam iusti et aspernabantur ceteros parabolam istam
Nekaterim pa, ki so zaupali sami vase, da so bili pravični in so prezirali druge, je povedal to prispodobo:
10 duo homines ascenderunt in templum ut orarent unus Pharisaeus et alter publicanus
»Dva človeka sta šla gor v tempelj molit: en farizej, drugi pa davkar.
11 Pharisaeus stans haec apud se orabat Deus gratias ago tibi quia non sum sicut ceteri hominum raptores iniusti adulteri vel ut etiam hic publicanus
Farizej je stal in sam s seboj takole molil: ›Bog, zahvaljujem se ti, ker nisem kakor so drugi ljudje, izsiljevalci, nepravični, zakonolomci ali celó kakor ta davkar.
12 ieiuno bis in sabbato decimas do omnium quae possideo
Postim se dvakrat tedensko, desetine dajem od vsega, kar imam.
13 et publicanus a longe stans nolebat nec oculos ad caelum levare sed percutiebat pectus suum dicens Deus propitius esto mihi peccatori
Davkar pa, ki je stal daleč stran, ni hotel niti svojih oči povzdigniti k nebu, temveč se je udarjal po svojih prsih, rekoč: ›Bog bodi usmiljen meni grešniku.‹
14 dico vobis descendit hic iustificatus in domum suam ab illo quia omnis qui se exaltat humiliabitur et qui se humiliat exaltabitur
Povem vam, ta človek je odšel dol k svoji hiši toliko bolj opravičen kakor drugi, kajti vsak, kdor sebe povišuje, bo ponižan; kdor pa sebe ponižuje, bo povišan.«
15 adferebant autem ad illum et infantes ut eos tangeret quod cum viderent discipuli increpabant illos
K njemu pa so privedli tudi otročiče, da bi se jih dotaknil, toda ko so njegovi učenci to videli, so jih ošteli.
16 Iesus autem convocans illos dixit sinite pueros venire ad me et nolite eos vetare talium est enim regnum Dei
Toda Jezus jih je poklical k sebi in rekel: »Dovolite majhnim otrokom prihajati k meni in ne prepovejte jim, kajti takšnih je Božje kraljestvo.
17 amen dico vobis quicumque non acceperit regnum Dei sicut puer non intrabit in illud
Resnično, povem vam: ›Kdorkoli ne bo sprejel Božjega kraljestva kakor majhen otrok, nikakor ne bo vstopil vanj.‹«
18 et interrogavit eum quidam princeps dicens magister bone quid faciens vitam aeternam possidebo (aiōnios g166)
In nek vladar ga je vprašal, rekoč: »Dobri Učitelj, kaj naj storim, da bom podedoval večno življenje?« (aiōnios g166)
19 dixit autem ei Iesus quid me dicis bonum nemo bonus nisi solus Deus
Jezus pa mu je rekel: »Zakaj me kličeš dober? Nihče ni dober, razen enega, to je Boga.
20 mandata nosti non occides non moechaberis non furtum facies non falsum testimonium dices honora patrem tuum et matrem
Zapovedi poznaš: ›Ne zagreši zakonolomstva, ‹ ›Ne ubijaj, ‹ ›Ne kradi, ‹ ›Ne pričaj po krivem, ‹ ›Spoštuj svojega očeta in svojo mater.‹«
21 qui ait haec omnia custodivi a iuventute mea
On pa je rekel: »Vsega tega sem se držal od svoje mladosti dalje.«
22 quo audito Iesus ait ei adhuc unum tibi deest omnia quaecumque habes vende et da pauperibus et habebis thesaurum in caelo et veni sequere me
Torej ko je Jezus slišal te besede, mu je rekel: »Vendarle ti manjka ena stvar. Prodaj vse, kar imaš in razdeli revnim in imel boš zaklad v nebesih in pridi, hodi za menoj.«
23 his ille auditis contristatus est quia dives erat valde
In ko je oni to slišal, je bil zelo žalosten, kajti bil je zelo bogat.
24 videns autem illum Iesus tristem factum dixit quam difficile qui pecunias habent in regnum Dei intrabunt
In ko je Jezus videl, da je bil zelo žalosten, je rekel: »Kako težko bodo tisti, ki imajo bogastva, vstopili v Božje kraljestvo!
25 facilius est enim camelum per foramen acus transire quam divitem intrare in regnum Dei
Kajti lažje je za kamelo, da gre skozi šivankino uho, kakor za bogataša vstopiti v Božje kraljestvo.«
26 et dixerunt qui audiebant et quis potest salvus fieri
Tisti pa, ki so to slišali, so rekli: »Kdo je potem lahko rešen?«
27 ait illis quae inpossibilia sunt apud homines possibilia sunt apud Deum
In rekel je: »Stvari, ki so nemogoče z ljudmi, so mogoče z Bogom.«
28 ait autem Petrus ecce nos dimisimus omnia et secuti sumus te
Potem je Peter rekel: »Glej! Vse smo zapustili in ti sledili.«
29 qui dixit eis amen dico vobis nemo est qui reliquit domum aut parentes aut fratres aut uxorem aut filios propter regnum Dei
In rekel jim je: »Resnično, povem vam: ›Ni človeka, ki je zapustil hišo ali starše ali brate ali ženo ali otroke zaradi Božjega kraljestva,
30 et non recipiat multo plura in hoc tempore et in saeculo venturo vitam aeternam (aiōn g165, aiōnios g166)
ki ne bo prejel mnogokrat več v tem sedanjem času in večno življenje v svetu, ki pride.‹« (aiōn g165, aiōnios g166)
31 adsumpsit autem Iesus duodecim et ait illis ecce ascendimus Hierosolyma et consummabuntur omnia quae scripta sunt per prophetas de Filio hominis
Potem je k sebi vzel dvanajstere in jim rekel: »Glejte, mi gremo gor v Jeruzalem in vse besede, ki so glede Sina človekovega napisane po prerokih, se bodo dovršile.
32 tradetur enim gentibus et inludetur et flagellabitur et conspuetur
Kajti izročen bo poganom in bo zasmehovan in hudobno tretiran ter opljuvan,
33 et postquam flagellaverint occident eum et die tertia resurget
pa tudi bičali ga bodo in usmrtili in tretji dan bo ponovno vstal.«
34 et ipsi nihil horum intellexerunt et erat verbum istud absconditum ab eis et non intellegebant quae dicebantur
Oni pa niso razumeli nobene od teh besed in ta govor je bil skrit pred njimi niti niso razumeli besed, ki so bile izgovorjene.
35 factum est autem cum adpropinquaret Hiericho caecus quidam sedebat secus viam mendicans
In pripetilo se je, da ko je prišel blizu Jerihe, da je ob poti sedèl nek slepi mož ter beračil.
36 et cum audiret turbam praetereuntem interrogabat quid hoc esset
In ko je slišal iti mimo množico, je vprašal, kaj je to pomenilo.
37 dixerunt autem ei quod Iesus Nazarenus transiret
In povedali so mu, da gre mimo Jezus Nazarečan.
38 et clamavit dicens Iesu Fili David miserere mei
In ta je zavpil, rekoč: »Jezus, ti Davidov Sin, usmili se me.«
39 et qui praeibant increpabant eum ut taceret ipse vero multo magis clamabat Fili David miserere mei
Tisti pa, ki so hodili spredaj, so ga ošteli, da naj molči, toda on je bolj in bolj vpil: » Ti, Davidov Sin, usmili se me.«
40 stans autem Iesus iussit illum adduci ad se et cum adpropinquasset interrogavit illum
In Jezus se je ustavil ter ukazal, naj bo priveden k njemu in ko je ta prišel bliže, ga je vprašal,
41 dicens quid tibi vis faciam at ille dixit Domine ut videam
rekoč: »Kaj hočeš, da naj ti storim?« On pa je rekel: »Gospod, da lahko prejmem svoj vid.«
42 et Iesus dixit illi respice fides tua te salvum fecit
Jezus mu je rekel: »Prejmi svoj vid, tvoja vera te je rešila.«
43 et confestim vidit et sequebatur illum magnificans Deum et omnis plebs ut vidit dedit laudem Deo
In takoj je prejel svoj vid in mu sledil ter proslavljal Boga. In ko so vsi ljudje to videli, so dali hvalo Bogu.

< Lucam 18 >