< Proverbiorum 22 >
1 Melius est nomen bonum, quam divitiæ multæ: super argentum et aurum, gratia bona.
Dobro ime je bolje izbrati kakor velika bogastva in ljubečo naklonjenost raje kakor srebro in zlato.
2 Dives, et pauper obviaverunt sibi: utriusque operator est Dominus.
Bogati in revni se srečajo skupaj; Gospod je stvarnik njih vseh.
3 Callidus vidit malum, et abscondit se: innocens pertransiit, et afflictus est damno.
Razsoden človek sluti zlo in se skrije, toda naivneži gredo dalje in so kaznovani.
4 Finis modestiæ timor Domini, divitiæ et gloria et vita.
S ponižnostjo in strahom Gospodovim so bogastva, čast in življenje.
5 Arma et gladii in via perversi: custos autem animæ suæ longe recedit ab eis.
Trnje in zanke so na poti kljubovalnega; kdor varuje svojo dušo, bo daleč od njih.
6 Proverbium est: Adolescens iuxta viam suam, etiam cum senuerit, non recedet ab ea.
Vzgajaj otroka na poti, po kateri bi moral iti, in ko je star, z nje ne bo zašel.
7 Dives pauperibus imperat: et qui accipit mutuum, servus est fœnerantis.
Bogati vlada nad revnim in dolžnik je služabnik upniku.
8 Qui seminat iniquitatem, metet mala, et virga iræ suæ consummabitur.
Kdor seje krivičnost, bo žel prazne reči in šiba njegove jeze bo prenehala.
9 Qui pronus est ad misericordiam, benedicetur: de panibus enim suis dedit pauperi. Victoriam et honorem acquiret qui dat munera: animam autem aufert accipientium.
Kdor ima radodarno oko, bo blagoslovljen, kajti od svojega kruha daje revnim.
10 Eiice derisorem, et exibit cum eo iurgium, cessabuntque causæ et contumeliæ.
Spôdi posmehljivca in spor bo šel ven, da, spor in graja se bosta končala.
11 Qui diligit cordis munditiam, propter gratiam labiorum suorum habebit amicum regem.
Kdor ljubi neoporečnost srca, bo zaradi milosti njegovih ustnic kralj njegov prijatelj.
12 Oculi Domini custodiunt scientiam: et supplantantur verba iniqui.
Gospodove oči varujejo spoznanje in on ruši besede prestopnika.
13 Dicit piger: Leo est foris, in medio platearum occidendus sum.
Len človek pravi: »Zunaj je lev, umorjen bom na ulicah.«
14 Fovea profunda, os alienæ: cui iratus est Dominus, incidet in eam.
Usta tujih žensk so globoka jama, kdor je preziran od Gospoda, bo padel vanjo.
15 Stultitia colligata est in corde pueri, et virga disciplinæ fugabit eam.
Nespametnost je vezana na otrokovo srce, toda svarilna šiba jo bo odgnala daleč od njega.
16 Qui calumniatur pauperem, ut augeat divitias suas, dabit ipse ditiori, et egebit.
Kdor stiska ubogega, da narastejo njegova bogastva in kdor daje bogatim, bosta zagotovo prišla v potrebo.
17 Inclina aurem tuam, et audi verba sapientium: appone autem cor ad doctrinam meam.
Nagni svoje uho in prisluhni besedam modrega in svoje srce usmeri k mojemu spoznanju.
18 Quæ pulchra erit tibi, cum servaveris eam in ventre tuo, et redundabit in labiis tuis,
Kajti to je prijetna stvar, če jih varuješ znotraj sebe, poleg tega bodo pristojale na tvoje ustnice.
19 ut sit in Domino fiducia tua, unde et ostendi eam tibi hodie.
Da bo tvoje trdno upanje lahko v Gospodu, sem ti to dal spoznati ta dan, celo tebi.
20 Ecce descripsi eam tibi tripliciter, in cogitationibus et scientia:
Mar ti nisem napisal odličnih stvari v nasvetih in spoznanju,
21 ut ostenderem tibi firmitatem, et eloquia veritatis, respondere ex his illis, qui miserunt te.
da ti lahko dam spoznati zagotovost besed resnice, da boš lahko odgovoril besede resnice tistim, ki so poslani k tebi?
22 Non facias violentiam pauperi, quia pauper est: neque conteras egenum in porta:
Ne ropaj revnega, ker je reven, niti ne stiskaj prizadetega v velikih vratih.
23 quia iudicabit Dominus causam eius, et configet eos, qui confixerunt animam eius.
Kajti Gospod bo zagovarjal njihovo pravdo in oplenil duše tistih, ki jih plenijo.
24 Noli esse amicus homini iracundo, neque ambules cum viro furioso:
Ne sklepaj prijateljstva z jeznim človekom in z besnim človekom naj ne bi šel,
25 ne forte discas semitas eius, et sumas scandalum animæ tuæ.
da se ne bi naučil njegovih poti in svoji duši pridobil zanko.
26 Noli esse cum his, qui defigunt manus suas, et qui vades se offerunt pro debitis:
Ne bodi nekdo izmed tistih, ki udarijo v roko ali izmed tistih, ki so pôroki za dolgove.
27 si enim non habes unde restituas, quid causæ est ut tollat operimentum de cubili tuo?
Če nimaš ničesar za plačati, zakaj bi izpod tebe vzel tvojo posteljo?
28 Ne transgrediaris terminos antiquos, quos posuerunt patres tui.
Ne odstranjuj starodavnega mejnika, ki so ga postavili tvoji očetje.
29 Vidisti virum velocem in opere suo? Coram regibus stabit, nec erit ante ignobiles.
Vidiš marljivega človeka v svojem poklicu? Stal bo pred kralji, ne bo stal pred navadnimi ljudmi.