< תהילים 22 >
למנצח על-אילת השחר מזמור לדוד ב אלי אלי למה עזבתני רחוק מישועתי דברי שאגתי | 1 |
Načelniku godbe o prvi zarji; psalm Davidov. Bog moj mogočni, Bog moj mogočni, zakaj si me zapustil? daleč od blaginje moje, od stoka mojega besed?
אלהי--אקרא יומם ולא תענה ולילה ולא-דמיה לי | 2 |
Bog moj, zakaj me ne uslišiš, ko te kličem podnevi? in ponoči ni mi pokoja.
ואתה קדוש-- יושב תהלות ישראל | 3 |
Saj si vendar svet, stanoviten, popolna hvala Izraelova.
בך בטחו אבתינו בטחו ותפלטמו | 4 |
Tebi so zaupali očetje naši; zaupali so, in osvobodil si jih.
אליך זעקו ונמלטו בך בטחו ולא-בושו | 5 |
K tebi so vpili, in oteti so bili, v té so zaupali in ni jih bilo sram.
ואנכי תולעת ולא-איש חרפת אדם ובזוי עם | 6 |
Jaz pa sem črv, in ne mož; sramota ljudém in zaničevanje ljudstvu.
כל-ראי ילעגו לי יפטירו בשפה יניעו ראש | 7 |
Vsi, ki me vidijo, namrdavajo se mi; režé se, glavó majó:
גל אל-יהוה יפלטהו יצילהו כי חפץ בו | 8 |
H Gospodu pribega, reši ga naj; otmè ga naj, ker ima veselje nad njim.
כי-אתה גחי מבטן מבטיחי על-שדי אמי | 9 |
Saj ti si, ki si me potegnil iz materinega telesa, storil si, da sem brez skrbi živel na prsih matere svoje.
עליך השלכתי מרחם מבטן אמי אלי אתה | 10 |
K tebi sem bil zagnan od rojstva, od telesa matere moje bodi Bog moj mogočni.
אל-תרחק ממני כי-צרה קרובה כי-אין עוזר | 11 |
Ne bivaj daleč od mene, ko je blizu stiska, ko ni pomočnika.
סבבוני פרים רבים אבירי בשן כתרוני | 12 |
Obdajajo me junci mnogi, krepki junci Bazanski obsipljejo me.
פצו עלי פיהם אריה טרף ושאג | 13 |
Žrelo svoje odpirajo zoper mene, kakor lev zgrabljiv in rujoveč.
כמים נשפכתי-- והתפרדו כל-עצמותי היה לבי כדונג נמס בתוך מעי | 14 |
Kakor voda se razlivam, in vse kosti moje se razklepajo; srce moje je podobno vosku, taja se v osrčji mojem.
יבש כחרש כחי ולשוני מדבק מלקוחי ולעפר-מות תשפתני | 15 |
Moja moč je suha kakor čepinja, in jezik moj se prijemlje neba mojega, in devaš me v smrtni prah.
כי סבבוני כלבים עדת מרעים הקיפוני כארי ידי ורגלי | 16 |
Ker obdali so me psi; hudobnikov krdela so me obsula; prebodli so moje roke in noge moje.
אספר כל-עצמותי המה יביטו יראו-בי | 17 |
Seštel bi lahko vse svoje kosti; oni gledajo, ozirajo se v mé.
יחלקו בגדי להם ועל-לבושי יפילו גורל | 18 |
Oblačila moja delé med seboj, in za suknjo mojo mečejo kocko.
ואתה יהוה אל-תרחק אילותי לעזרתי חושה | 19 |
Ti torej, Gospod, ne bivaj daleč, krepost moja, hiti na pomoč mojo.
הצילה מחרב נפשי מיד-כלב יחידתי | 20 |
Otmi meča dušo mojo, psa edino mojo.
הושיעני מפי אריה ומקרני רמים עניתני | 21 |
Reši me žrela levovega, in rogov samorogov, uslišavši me.
אספרה שמך לאחי בתוך קהל אהללך | 22 |
Ime tvoje bodem oznanjal bratom svojim; sredi zbora bodem te hvalil:
יראי יהוה הללוהו-- כל-זרע יעקב כבדוהו וגורו ממנו כל-זרע ישראל | 23 |
Vi, ki se bojite Gospoda, hvalite ga; vse seme Jakobovo hvali ga; in boj se ga vse seme Izraelovo.
כי לא-בזה ולא שקץ ענות עני-- ולא-הסתיר פניו ממנו ובשועו אליו שמע | 24 |
Ker ne zameta in ne zaničuje siromaštva siromakovega, in pred njim ne skriva obličja svojega; temuč ko vpije do njega, usliši ga.
מאתך תהלתי בקהל רב--נדרי אשלם נגד יראיו | 25 |
O dobrotah tvojih bode hvala moja v zboru velikem; obljube svoje bodem opravljal v pričo njih, ki se ga bojé.
יאכלו ענוים וישבעו-- יהללו יהוה דרשיו יחי לבבכם לעד | 26 |
Jedli bodejo krotki in nasitili se; hvalili bodejo Gospoda, kateri ga iščejo; srce vaše bode živelo vekomaj.
יזכרו וישבו אל-יהוה-- כל-אפסי-ארץ וישתחוו לפניך כל-משפחות גוים | 27 |
Spomnijo se in povrnejo se h Gospodu vse meje zemlje, in priklonijo se pred teboj vse družine narodov.
כי ליהוה המלוכה ומשל בגוים | 28 |
Ker Gospodovo je kraljestvo samo, in gospostvo ima nad narodi.
אכלו וישתחוו כל-דשני-ארץ-- לפניו יכרעו כל-יורדי עפר ונפשו לא חיה | 29 |
Jedli bodo in priklanjali se vsi zemlje bogatini; pred njim bodejo padali, katerikoli pojdejo dol v prah; kateri ni ohranil duše svoje v življenji.
זרע יעבדנו יספר לאדני לדור | 30 |
Teh seme bode ga čestilo, prištevalo se bode Gospodu vsak čas.
יבאו ויגידו צדקתו לעם נולד כי עשה | 31 |
Prihajali bodo in oznanjali pravico njegovo ljudstvu, ki se rodi, da je pravičen.