Zabura 132
1 Waƙar haurawa. Ya Ubangiji, ka tuna da Dawuda da kuma dukan irin wuyan da ya jimre.
Pesem preizvrstna. Spominjaj se, Gospod, Davida, z vso bridkostjo njegovo.
2 Ya yi rantsuwa ga Ubangiji ya kuma yi alkawari ga Maɗaukaki na Yaƙub cewa,
Da je prisegel Gospodu, obljubil mogočnemu Bogu Jakobovemu
3 “Ba zan shiga gidana ko in kwanta a gado ba,
"Ne pojdem v hišo svoje šator, stopil ne bodem v ležišče postelje svoje;
4 ba zan ba wa idanuna barci ba, ba gyangyaɗi wa idanuna,
Spanja ne bodem dal svojim očém, dremanja trepalnicam svojim:
5 sai na sami wuri wa Ubangiji, mazauni domin Maɗaukaki na Yaƙub.”
Dokler ne najdem mesta za Gospoda, bivališča za mogočnega Boga Jakobovega."
6 Mun ji haka a Efrata, muka yi ƙaro da shi a filayen Ya’ar,
Glej, slišali smo, da je bilo v Efratski deželi; našli smo ga bili v pokrajinah Jarovih.
7 “Bari mu tafi wurin zamansa; bari mu yi sujada a wurin sa ƙafafunsa,
Bližamo se šatorom njegovim, priklanjamo se pred nog njegovih podnožjem.
8 ka tashi, ya Ubangiji, ka kuma zo wurin hutunka, kai da akwatin alkawarin ƙarfinka.
Vstani, Gospod, v svoj počitek, ti in skrinja moči tvoje.
9 Bari a suturta firistocinka da adalci; bari tsarkakanka su rera don farin ciki.”
Duhovniki tvoji naj se oblečejo s pravico, in pojó naj, katere milostno sprejemlješ.
10 Saboda Dawuda bawanka, kada ka ƙi shafaffenka.
Zavoljo Davida, hlapca svojega, ne odvrni maziljenca svojega obličja.
11 Ubangiji ya rantse wa Dawuda tabbataccen rantsuwa cewa ba zai janye ba cewa, “Ɗaya daga cikin zuriyarka zan sa a kan kursiyinka,
Prisegel je Gospod Davidu resnico, od katere ne bode odstopil, govoreč: "Od telesa tvojega sadú bodem posadil na prestol tvoj.
12 in’ya’yanka maza za su kiyaye alkawari da farillan da na koya musu, to’ya’yansu maza za su zauna a kan kursiyinka har abada abadin.”
Ako se bodo držali zaveze moje sinovi tvoji in pričanj mojih posameznih, katera jih bodem učil, bodo tudi njih sinovi vekomaj sedeli na prestoli tvojem."
13 Gama Ubangiji ya zaɓi Sihiyona, ya so ta zama mazauninsa,
Ker Gospod je izvolil Sijon, želel si ga je za prebivališče svoje:
14 “Wannan shi ne wurin hutuna har abada abadin; a nan zan zauna ina mulki gama ina son ta,
"To je počitek moj vekomaj, tu bodem prebival, ker to sem si želel.
15 zan albarkace ta da tanade-tanade masu yawa; matalautanta za su ƙoshi da abinci.
Brašno njegovo bodem mogočno blagoslovil; potrebne njegove bodem nasitil z jedjo.
16 Zan suturta firistocinta da ceto, tsarkakanta kuma kullum za su rera don farin ciki.
In duhovnike njegove bodem oblekel z blaginjo, in katere v nji blagovoljno sprejemam, bodejo peli.
17 “A nan zan sa ƙaho ya yi girma wa Dawuda in kuma kafa fitila saboda shafaffena.
Tam bodem storil, da bode poganjal rog Davidov, kjer sem pripravil svetilo maziljencu svojemu.
18 Zan suturta abokan gābansa da kunya, amma rawanin da yake a kansa zai yi ta walƙiya.”
Sovražnike njegove bodem oblekel sè sramoto, nad njim pa bode cvèlo venčanje njegovo.
