< Zabura 132 >
1 Waƙar haurawa. Ya Ubangiji, ka tuna da Dawuda da kuma dukan irin wuyan da ya jimre.
Gospod, spomni se Davida in vseh njegovih stisk,
2 Ya yi rantsuwa ga Ubangiji ya kuma yi alkawari ga Maɗaukaki na Yaƙub cewa,
kako je prisegel Gospodu in se zaobljubil mogočnemu Jakobovemu Bogu:
3 “Ba zan shiga gidana ko in kwanta a gado ba,
»Zagotovo ne bom prišel v šotorsko svetišče svoje hiše niti šel gor v svojo posteljo,
4 ba zan ba wa idanuna barci ba, ba gyangyaɗi wa idanuna,
svojim očem ne bom dal spanja ali dremanja svojim vekam,
5 sai na sami wuri wa Ubangiji, mazauni domin Maɗaukaki na Yaƙub.”
dokler ne najdem kraja za Gospoda, prebivališča za mogočnega Jakobovega Boga.«
6 Mun ji haka a Efrata, muka yi ƙaro da shi a filayen Ya’ar,
Glej, slišali smo o tem v Efráti, našli smo to na gozdnih poljih.
7 “Bari mu tafi wurin zamansa; bari mu yi sujada a wurin sa ƙafafunsa,
Šli bomo v njegova šotorska svetišča, oboževali bomo ob njegovi pručki.
8 ka tashi, ya Ubangiji, ka kuma zo wurin hutunka, kai da akwatin alkawarin ƙarfinka.
Vstani, oh Gospod, v svoj počitek, ti in skrinja tvoje moči.
9 Bari a suturta firistocinka da adalci; bari tsarkakanka su rera don farin ciki.”
Naj bodo tvoji duhovniki oblečeni s pravičnostjo in tvoji sveti naj vzklikajo od veselja.
10 Saboda Dawuda bawanka, kada ka ƙi shafaffenka.
Zaradi svojega služabnika Davida ne obrni obličja proč od svojega maziljenca.
11 Ubangiji ya rantse wa Dawuda tabbataccen rantsuwa cewa ba zai janye ba cewa, “Ɗaya daga cikin zuriyarka zan sa a kan kursiyinka,
Gospod je Davidu prisegel z resnico; ne bo se odvrnil od nje: »Od sadu tvojega telesa bom postavil na tvoj prestol.
12 in’ya’yanka maza za su kiyaye alkawari da farillan da na koya musu, to’ya’yansu maza za su zauna a kan kursiyinka har abada abadin.”
Če se bodo tvoji otroci držali moje zaveze in mojega pričevanja, ki jih ga bom jaz učil, bodo tudi njihovi otroci sedeli na tvojem prestolu na vékomaj.«
13 Gama Ubangiji ya zaɓi Sihiyona, ya so ta zama mazauninsa,
Kajti Gospod je izbral Sion; zaželel si ga je za svoje prebivališče.
14 “Wannan shi ne wurin hutuna har abada abadin; a nan zan zauna ina mulki gama ina son ta,
»To je moj počitek na veke; tu bom prebival, ker sem si ga zaželel.
15 zan albarkace ta da tanade-tanade masu yawa; matalautanta za su ƙoshi da abinci.
Obilno bom blagoslavljal njegovo preskrbo, njegove uboge bom nasičeval s kruhom.
16 Zan suturta firistocinta da ceto, tsarkakanta kuma kullum za su rera don farin ciki.
Prav tako bom njegove duhovnike oblekel z rešitvijo duš in njegovi sveti bodo glasno vzklikali od veselja.
17 “A nan zan sa ƙaho ya yi girma wa Dawuda in kuma kafa fitila saboda shafaffena.
Tam bom storil Davidovemu rogu, da vzbrsti; odredil sem svetilko za svojega maziljenca.
18 Zan suturta abokan gābansa da kunya, amma rawanin da yake a kansa zai yi ta walƙiya.”
Njegove sovražnike bom oblekel s sramoto, toda na njem samem bo cvetela njegova krona.«