< Psalm 78 >

1 Ein Lehrgedicht, von Asaph. - Mein Volk! Hab acht auf meine Lehre! Zu meines Mundes Reden neiget euer Ohr!
Pesem ukovita Asafova. Poslušaj, ljudstvo moje, nauk moj; nagnite uho svoje govoru mojih ust.
2 Ich öffne meinen Mund zu einem Spruch. Ich künd Gesänge aus der Vorzeit Tagen,
V priliki odprem usta svoja; od sebe dam skrivnosti časov nekdanjih,
3 die wir vernommen und jetzt wissen, die unsre Väter uns erzählt.
Kar smo slišali in znali, ko so nam pravili pradedje naši.
4 Wir, ihre Kinder, wollen über sie nicht schweigen. Wir wollen künftigem Geschlecht des Herren Ruhmestaten künden und seine Macht und Wunder, die er tat.
Prikrivali ne bodemo njih otrokom, naslednjemu rodu, da oznanjajo hvalo Gospodovo in moč njegovo, in čudovita dela njegova, katera je storil.
5 Zum Brauch hat er's in Jakob eingesetzt, zur heiligen Pflicht in Israel gemacht. Denn unsern Vätern hat er anbefohlen, sie ihren Kindern kundzutun,
Ker ustanovil je pričanje v Jakobu in postavil zakon v Izraelu, ko je zapovedal pradedom našim, oznanjati svojim otrokom.
6 auf daß ein späteres Geschlecht sie kenne, die Enkel, die geboren würden, sie ihren Kindern wiederum verkünden.
Da vedó, naslednji rod, otroci prihodnji, in vstanejo ter oznanjajo otrokom svojim.
7 Sie sollten Gott vertrauen und nicht vergessen Gottes Taten und seine Vorschriften befolgen
Upanje svoje naj stavijo v Boga, in ne pozabijo naj dejanj Boga mogočnega, temuč hranijo naj zapovedi njegove.
8 und nicht, wie ihre Väter, werden ein widerspenstig, trotziges Geschlecht, solch ein Geschlecht von wankendem Gemüt und ungetreuem Herzen gegen Gott.
In ne bodejo naj kakor njih pradedje, rod trdovraten in uporen; rod, kateri ni popravil srca svojega, in katerega duh ni bil stanoviten proti Bogu mogočnemu,
9 Ganz unvernünftige Söhne, voller Trug, das Leben werfen sie hinweg und wenden sich am Trübsalstage ab;
Kakor nasledniki Efrajmovi, kateri oboroženi streljajo z lokom in hrbte obračajo ob času bitve.
10 sie halten Gottes Bündnis nicht und wollen nicht nach seiner Lehre wandeln.
Ohranili niso zaveze Božje, in branili so se hoditi po zakonu njegovem,
11 Und sie vergessen seine Werke gänzlich und seine Wunder, die er ihnen zeigt.
Pozabivši dejanj njegovih, in čudovitih del njegovih, katera jim je bil pokazal.
12 Vor ihren Vätern tat er Unvergleichliches, im Land Ägypten, im Gefild von Tanis.
Pred pradedi njihovimi je delal čuda, v deželi Egiptovski, na polji Taniškem.
13 Er spaltete das Meer und führte sie hindurch und ließ das Wasser dammgleich stehen.
Razklal je bil morje, da jih je prepeljal čez, in postavil je vode, kakor kùp.
14 Er leitete bei Tag sie mit der Wolke, die ganze Nacht mit Feuerschein,
In spremljal jih je z oblakom podnevi, in vso noč sè svetlim ognjem.
15 und ließ die Felsen in der Wüste sprudeln und tränkte sie in Fülle wie mit Fluten.
Razklal je bil skale v puščavi, da bi pijačo pripravil v valovih preobilo.
16 Aus Steinen ließ er Bäche quellen, wie Ströme Wasser sprudeln.
Valove je izpeljal iz skale, in vode dol spuščal kakor reke.
17 Allein sie sündigten noch weiter gegen ihn und widersetzten sich dem Höchsten in der Wüste.
Vendar so dalje grešili še zoper njega, in dražili Najvišjega v sami suhi deželi.
18 Und sie versuchten Gott in ihrem Herzen, für ihre Gelüste Speise heischend.
In izkušajoč Boga mogočnega v srci svojem, térjali so jedi po svojega srca želji.
19 Sie sprachen gegen Gott und fragten: "Vermag es Gott, selbst in der Wüste einen Tisch zu decken?
In grdo govoreč zoper Boga, rekli so: "Ali bi mogel Bog mogočni napraviti mizo v tej puščavi?
20 Den Felsen schlug er zwar; das Wasser floß, die Bäche strömten. Vermag er aber Brot zu geben und seinem Volke Fleisch zu spenden?"
Glej, tako je udaril skalo, da so tekle vode, in potoki so se udrli, ali bi mogel dati tudi živeža? ali bi pripravil mesa svojemu ljudstvu?"
21 Der Herr vernahm's und wurde zornig; ein Feuer loderte in Jakob auf; ein Zorn erhob sich gegen Israel,
Zato je Gospod slišal in se razjaril; in ogenj se je bil vnel zoper Jakoba, in jeza je tudi gorela zoper Izraela.
22 weil sie an Gott nicht glaubten und nicht auf seine Hilfe bauten.
Ker niso verovali v Boga, in niso zaupali v blaginjo njegovo.
23 Doch er gebot den Wolken oben und tat des Himmels Pforten auf,
Dasi je bil zapovedal gornjim oblakom zgoraj in odprl vrata nebeška,
24 hernieder ließ er Manna auf sie regnen, um sie zu speisen, schenkte ihnen Himmelsbrot.
In dežil nad nje máno za jed in dajal žito nebeško;
25 Das Brot der Engel konnte jeder essen; er sandte ihnen Kost in Fülle.
Kruh najmočnejših je jedel vsak; popotnico jim je pošiljal do sitega.
26 Er ließ den Morgenwind am Himmel wehen; den Südwind führte er durch seine Macht herbei.
Zagnal je sever na nebesih, in z močjo svojo pripeljal jug.
27 Dann ließ er Fleisch wie Staub auf sie herniederregnen, wie Meeressand Geflügel.
Ko je dežil nad nje meso kakor prah, in kakor morski pések tiče krilate;
28 Er ließ es in ihr Lager fallen, um seine Wohnstatt ringsumher.
Metal jih je med šatore, okolo prebivališč svojih.
29 Sie aßen, wurden übersatt; was sie gewünscht, verlieh er ihnen.
In jedli so in bili so nasiteni močno, in česar so poželeli, prinesel jim je.
30 Noch war nicht ihre Lust gestillt, noch war die Kost in ihrem Munde,
Še niso bili iznebili se poželenja svojega, še je bila jed njih v njihovih ustih;
31 als Gottes Zorn sich gegen sie erhob, die Feisten unter ihnen würgte, die junge Mannschaft Israels zu Boden streckte.
Ko je jeza Božja goreča proti njim morila med najmočnejimi iz med njih in pokončavala mladeniče Izraelske.
32 Bei all dem sündigten sie weiter und glaubten nicht an seine Wunderkräfte.
Po vsem tem so še grešili in niso verovali zavoljo čudovitih dél njegovih.
33 Da ließ er ihre Tage zwecklos schwinden und ihre Jahre in Enttäuschung.
Zatorej je pogubljal v ničemurnosti njih dní, in njih leta v strahu.
34 Zwar fragten sie nach ihm, wenn er sie würgte, verlangten wiederum nach Gott,
Ko jih je pobijal, ako so popraševali po njem in izpreobrnivši se zjutraj iskali Boga mogočnega,
35 wohl eingedenk, daß Gott ihr Hort, der höchste Gott ihr Retter sei.
Spomnivši se, da je bil Bog njih skala in Bog mogočni najvišji njih rešnik;
36 Allein sie täuschten ihn mit ihrem Munde, belogen ihn mit ihrer Zunge.
Če tudi so ga hoteli varati z usti svojimi, in so z jezikom svojim lagali se njemu,
37 Ihr Herz war unaufrichtig gegen ihn; mit seinem Bunde meinten sie's nicht ehrlich.
In srce njihovo ni bilo obrneno proti njemu, in niso bili stanovitni v zavezi njegovi:
38 Doch er, erbarmungsvoll, vergab die Schuld, vertilgte nicht; oft hielt er seinen Zorn zurück und ließ nicht seinen Grimm austoben,
Vendar je on usmiljen opíral krivico, tako da jih ni pogubil; in odvračal je svoj srd obilo, in ní vnemal vse jeze svoje,
39 wohl eingedenk, daß sie nur Fleisch, ein Windhauch, der verschwindet ohne Wiederkehr.
Spomnivši se, da so meso, veter, ki gre in se ne vrne.
40 Wie oft erzürnten sie ihn in der Wüste und reizten ihn im Steppenland,
Kolikokrat so ga razdražili v puščavi; žalili so ga v samoti!
41 versuchten immer wieder Gott, erbitterten die Heiligen Israels,
Ki so hitro izkušali Boga mogočnega, in žalili Svetega Izraelovega.
42 gedachten nimmer seiner Macht, des Tages, da er vor dem Feinde sie gerettet,
Ne spomnivši se roke njegove, dné, ko jih je bil otél sovražnika.
43 wie er vor den Ägyptern seine Zeichen tat, an dem Gefild von Tanis seine Wunder:
Ko je v Egiptu delal znamenja svoja, in čuda svoja na polji Taniškem.
44 In Blut verwandelte er ihre Ströme; untrinkbar ward ihr fließend Wasser.
Ko je v kri izpremenil njih potoke, in reke njih, da bi ne mogli piti.
45 Er sandte Ungeziefer unter sie, das sie verzehrte, und Frösche ihnen zum Verderben.
Izpustil je nad njé živali krdelo, da bi jih pokončalo, in žabe, da jih uničijo.
46 Der Raupe gab er ihre Früchte preis und ihre Arbeit der Heuschrecke.
In dal je njih sad murnu in kobilici njih delo.
47 Er schlug mit Hagel ihren Weinstock und ihren Maulbeerbaum durch Reif.
Pobil je s točo njih trte in smokve njih z ognjem, ki je pokončal vse, kamor je prišel.
48 Er gab ihr Vieh dem Hagel preis, den Blitzen ihre Herden.
Dal je tudi isti toči njih živali, in njih čede žarjavici ognjeni.
49 Er ließ die Hitze seines Zornes auf sie los, nur Grimm und Wut und Angst, von Unglücksboten eine Schar.
Izpustil je nad nje jeze svoje žar, srd in nevoljo in stisko, pošiljajoč oznanovalce nesreče.
50 So ließ er seinem Zorne freien Lauf, verschonte ihre Seele mit dem Tode nicht. Er gab der Pest ihr Leben preis,
Pretehtal je k jezi svoji pot, smrti ni ubranil njih življenja; in živali njih izročil je kugi.
51 und in Ägypten schlug er alle Erstgeburt, die Jugendblüte in den Zelten Chams.
In udaril je vse prvorojeno v Egiptu; prvino moči v šatorih Kamovih.
52 Er führte, Schäflein gleich, sein Volk heraus und lenkte sie wie in der Steppe eine Herde.
In prepeljal je kakor ovce ljudstvo svoje, in vodil jih je kakor čede po puščavi.
53 Er leitete sie sicher, daß sie nichts zu fürchten hatten; das Meer bedeckte ihre Feinde.
In peljal jih je varno tako, da se niso bali, potem ko je bilo morje pokrilo njih sovražnike.
54 Er brachte sie zu seinem heiligen Gebiete, zu jenem Berg, den seine Rechte sich erworben,
Pripeljal jih je do meje svetosti svoje, gore té, katero je pridobila desnica njegova.
55 vertrieb vor ihnen weg die Heiden, verloste sie als erblichen Besitz und ließ die Stämme Israels in ihren Zelten wohnen.
Izgnal je izpred njih obličja narode in storil, da so pripali vrvi posesti in prebivali so v njih šatorih Izraelovi rodovi.
56 Und doch versuchten sie und reizten Gott, den Höchsten, und hielten nimmer seine Satzungen.
Vendar so izkušali in razdražili Boga najvišjega, in pričanj njegovih niso se držali.
57 Wie ihre Väter wichen sie und fielen ab; sie wurden wie ein schlaffer Bogen.
Temuč obrnili so se ter ravnali izdajalsko, kakor njih pradedje; obrnili so se kakor lok goljufen,
58 Sie reizten ihn zum Zorn durch ihre Höhen, zur Eifersucht durch ihre Götzenbilder.
Ker dražili so ga z višinami svojimi in svojimi maliki, do ljubosumnosti so ga razvneli.
59 Gott hörte dies und wurde zornig, und Israel verwarf er völlig,
Slišal je Bog in se razsrdil, in zavrgel je silno Izraela.
60 verließ zu Silo seinen Sitz, das Zelt, in dein er unter Menschen wohnte;
Tako, da je zapustivši prebivališče v Silu, šator, katerega je bil postavil med ljudmi,
61 gab seine Ehre in Gefangenschaft und seine Zier in Feindeshand
Dal v sužnjost svojo moč, in slavo svojo sovražniku v pest.
62 und gab sein Volk dem Schwerte preis, entrüstet über dies sein Eigentum.
In izročil je meču ljudstvo svoje, ker se je bil razsrdil zoper posestvo svoje.
63 Die jungen Männer fraß das Feuer, und seine Jungfraun durften keine Totenklage halten.
Ogenj je pokončal mladeniče njegove, in device njegove niso se hvalile.
64 Hinfielen seine Priester durch das Schwert, und seine Witwen weinten nicht dazu.
Duhovniki njegovi padli so pod mečem, in vdove njegove niso jokale.
65 Doch wie vom Schlaf erwachte da der Herr, gleichwie ein Held vom Weine jauchzend.
Potem se je zbudil Gospod, kakor da bi bil spal, kakor korenjak, pojoč po vinu.
66 Im Rücken schlug er seine Feinde, belegte sie mit ewigem Schimpf.
In udaril je sovražnike svoje nazaj; sramoto večno jim je naložil.
67 Doch er verschmähte Josephs Zelt; den Stamm von Ephraim erkor er nicht.
Slednjič je zavrgel šator Jožefov in rodú Efrajmovega ni izvolil.
68 Vielmehr erkor er Judas Stamm, den Sionsberg, der ihm so lieb.
Izvolil pa je rod Judov, goro Sijonsko, da bi jo ljubil.
69 Er baute Himmelshöhen gleich sein Heiligtum und gleich der Erde, die er ewig gründete.
Zidal je enako najvišjim gradovom svetišče svoje, namreč v deželi, katero je utrdil.
70 Und er erkor sich David, seinen Knecht, entriß ihn seiner Herde Hürden.
In izvolil je Davida hlapca svojega, in vzel ga iz ograje čede,
71 Vom Milchvieh nahm er ihn hinweg, sein Volk zu weiden in Jakob, in Israel die ewig Seinen.
Peljal ga je od doječih, da bi pasel Jakoba, ljudstvo svoje in Izraela, posestvo svoje,
72 Mit frommem Sinne weidete er sie und führte sie mit kluger Hand.
Kateri jih je pasel po poštenosti srca svojega, in vodil jih je z najvišjo razumnostjo svojih rok.

< Psalm 78 >