Psalms 78
1 Nkunga Asafi. A batu bama, wanu malongi mama! Dimbanu mambu ma munu ama.
Pazljivo prisluhni, oh moje ljudstvo, k moji postavi, nagni svoja ušesa k besedam iz mojih ust.
2 Ndiela zibula munu ama mu tuba zingana ayi ndiela samuna mambu ma suama, mambu makhulu;
Svoja usta bom odprl v prispodobi, izrekel bom temne govore od davnine,
3 momo tuwa ayi momo tuzaba ayi momo bakulu beto batukamba;
ki smo jih slišali in poznali in so nam jih naši očetje povedali.
4 Tulendi masuekila ko bana bawu; tuela samuna kuidi tsungi yinkuiza mavanga ma Yave mafueti zitusu, lulendo luandi ayi matsiminanga momo kavanga.
Ne bomo jih skrili pred njihovimi otroki, prikazujoč prihajajočemu rodu Gospodove hvalnice in njegovo moč ter njegova čudovita dela, ki jih je storil.
5 Wuvana zithumunu mu diambu di Yakobi. Wukubika Mina mu Iseli, ayi wutumina bakulu beto muingi bamilonga kuidi bana bawu;
Kajti osnoval je pričevanje v Jakobu in določil postavo v Izraelu, ki jo je zapovedal našim očetom, da bi jo lahko naredili znano svojim otrokom,
6 buna tsungi yinkuiza, yela zaba mawu buela bana bobo babutuki ko ayi bawu mamvawu mu thangu awu bela yolukila bana bawu;
da bi jih prihajajoči rod lahko spoznal, celó otroci, ki naj bi bili rojeni, ki naj bi vstali in jih oznanili svojim otrokom,
7 buna bela tula diana diawu mu Nzambi, ayi balendi zimbakana mavanga mandi ko, vayi bela keba zithumunu ziandi;
da bi svoje upanje lahko usmerili v Boga in ne bi pozabili Božjih del, temveč bi se držali njegovih zapovedi
8 Balendi ba banga bakulu bawu ko; tsungi yikambulu bulemvo, ayi tsungi yi matingu; bobo mintima misia ba mifuana ko kuidi Nzambi bobo pheve yisia yikuikama kuidi Nzambi ko.
in bi ne bili kakor njihovi očetje, trmoglav in uporen rod, rod, ki svojega srca ni pravilno postavil in čigar duh z Bogom ni bil neomajen.
9 Batu ba Efalayimi bobo baba ayi mimbasa, bavutuka ku mbusa mu lumbu ki mvita.
Efrájimovi otroci, ki so bili oboroženi in nosili loke, so se na dan bitke obrnili nazaj.
10 Basi keba ko Nguizani yi Nzambi, ayi bamanga zingila boso buididi Mina miandi.
Niso ohranjali Božje zaveze in odklanjali so se ravnati po njegovi postavi
11 Bazimbakana momo kavanga; matsiminanga momo kabamonisa.
in pozabili so njegova dela in njegove čudeže, ki jim jih je pokazal.
12 Wuvanga bikumu va ntuala bakulu bawu mu tsi yi Ezipite; mu zunga ki Tsowani.
Čudovite stvari je storil v očeh njihovih očetov v egiptovski deželi, na polju Coana.
13 Wuvasa mbu ayi wuba viokila muawu; wutelimisa nlangu dio ngui banga baka.
Razdelil je morje, jih pripravil, da so prešli skozenj in storil je, da so vode stale kakor kup.
14 Wuba diatisa mu dituti va muini, ayi mu kiezila ki mbazu va builu bu mvimba.
Tudi podnevi jih je vodil z oblakom in vso noč z ognjeno svetlobo.
15 Wubasa matadi mu dikanga, ayi wuba vana nlangu wuwombo banga mbu;
Razklal je skale v divjini in jim dal piti kakor iz velikih globin.
16 Wutotula mimvuila minlangu mu ditadi ayi wukumbisa minlangu banga minlangu minneni.
Tudi vodne tokove je privedel iz skale in storil, da so vode tekle kakor reke.
17 Vayi babuela tatamana sumuka diaka va ntualꞌandi; batinguna Nzambi Yizangama mu dikanga.
V divjini pa so še bolj grešili zoper njega z izzivanjem Najvišjega.
18 Batota Nzambi mu luzolo lungolo, mu lombanga mu kingolo bidia biobi batomba.
V svojem srcu so skušali Boga z zahtevanjem jedi za svoje poželenje.
19 Batubidila Nzambi batuba: “Nzambi beki kuandi bu kubikila meza mu dikanga e?
Da, govorili so zoper Boga; rekli so: »Ali Bog lahko oskrbi mizo v divjini?«
20 Bu kabula ditadi dingolo, mbadi nlangu wutotuka ayi mimvuila mikumba mu buwombo vayi buna wulendi kuandi kutuvana bidia e? Wulendi kuandi kubika zimbizi mu diambu di batu bandi e?”
Glej, udaril je skalo, da so pridrle vode in vodotoki so preplavili, ali lahko da tudi kruh? Ali za svoje ljudstvo lahko priskrbi meso?
21 Yave bu kaba wa, wufuema ngolo, mbazu andi yilema mu diambu di Yakobi ayi miangu miandi mibuila Iseli.
Torej Gospod je to slišal in je bil ogorčen, tako je bil zoper Jakoba vžgan ogenj in tudi jeza je prišla zoper Izrael,
22 Bila basia wilukila Nzambi ko, voti basia tula diana diawu mu khudulu andi ko.
ker niso verovali v Boga in niso zaupali v njegovo rešitev duš,
23 Muaki wuvana lutumunu kuidi matuti ma yilu ayi wuzibula mielo mi diyilu;
čeprav je zapovedal oblakom od zgoraj in odprl vrata nebes
24 Wunokisa mana mu diambu di batu muingi badia; wuba vana zitheti zi diyilu.
in je nanje deževal mano za jed ter jim dajal od nebeškega žita.
25 Batu badia dipha di zimbasi; wuba fidisila bidia bioso biobi balenda dia.
Človek je jedel hrano angelov. Poslal jim je mesa do sitosti.
26 Wuvevumuna phemo yi Esite mu diyilu. Wudiata ku ntuala phemo yi Sude mu lulendo luandi.
Vzhodniku je velel, da zapiha na nebu in s svojo močjo je privedel južni veter.
27 Wuba nokisila zimbizi banga mbungi-mbungi; zinuni zieti dumuka banga nzielo yi mbu.
Prav tako je nanje deževal meso kakor prah in operjeno perjad podobno kakor morski pesek.
28 Wuba buisila biawu va khatitsika ka kiawu; muyenda zinzo ziawu zioso zingoto.
Dopustil jim je pasti v sredo njihovega tabora, okoli njihovih prebivališč.
29 Badia nate bayukuta kuwombo; ayi wuba vana biobi baleba mu kingolo.
Tako so jedli in bili popolnoma nasičeni, kajti izročil jim je njihovo lastno željo;
30 Tuamina batamba bidia biobi baleba mu kingolo mbusa, buela bikidi mu miunu miawu.
niso bili odvrnjeni od svoje želje. Vendar ko je bila njihova jed še v njihovih ustih,
31 Nganzi yi Nzambi yi babuila; wuvonda bobo baluta ba zinitu zingolo mu bawu; wuvonda bana ba matoko ma Iseli.
je nadnje prišel Božji bes in pokončal najdebelejše izmed njih in z udarcem zrušil izbrane Izraelove ljudi.
32 Ka diambu ko mambu moso momo, batatamana vola masumu ka diambu ko matsiminanga mandi, basia wilukila ko.
Kajti vsi ti so še vedno grešili in niso verovali zaradi njegovih čudovitih del.
33 Buna wumanisa bilumbu biawu mu phamba ayi mimvu miawu mu tsisi.
Zato je njihove dneve použil v ničevosti in njihova leta v muki.
34 Kadika khumbu kaba kuba vondanga, tombanga baba kuntombanga, balukanga nsualu-nsualu diaka kuidi niandi.
Ko jih je ubijal, potem so ga iskali in vrnili so se ter zgodaj poizvedovali za Bogom.
35 Batebuka moyo ti Nzambi niandi wuba dibanga diawu ayi Nzambi Yizangama niandi nkudi awu.
Spomnili so se, da je bil Bog njihova skala in vzvišeni Bog njihov odkupitelj.
36 Vayi buna bankamba mambu ma lueki mu miunu miawu bamvuna mu ludimi luawu.
Kljub temu so se mu prilizovali s svojimi usti in mu lagali s svojimi jeziki.
37 Mintima miawu misia ba mifuana kuidi niandi ko basia ba bakuikama ko mu Nguizani andi.
Kajti njihovo srce ni bilo popolnoma z njim niti niso bili neomajni v njegovi zavezi.
38 Vayi niandi wuba nkua kiadi wuba lemvukila mambimbi mawu kasia babunga ko thangu ka thangu wudekula nganzi andi ayi kasia totula ko miangu miandi mioso.
Toda on, ki je poln sočutja, je odpustil njihovo krivičnost in jih ni uničil. Da, svojo jezo je pogosto obrnil proč in ni razvnel vsega svojega besa.
39 Wutebuka moyo ti baba minsuni kaka; phemo yeti vioka yoyi yilendi vutuka ko. Ayi wulendi buela vutuka ko.
Kajti spomnil se je, da so bili samo meso, veter, ki premine in ne prihaja ponovno.
40 Zikhumbu ziwombo bantingunina mu dikanga, ayi bansoka mu bibuangu bikambulu batu.
Kako pogosto so ga dražili v divjini in ga žalostili v puščavi!
41 Khumbu ka khumbu baba vutukilanga diaka tota Nzambi; bafuemisa mutu wunlongo wu Iseli kiadi.
Da, obrnili so se nazaj in skušali Boga in omejevali Svetega Izraelovega.
42 Basia tebukila ko moyo lulendo luandi mu lumbu kioki kaba kula mu mioko mi mutu wuba yamisa;
Niso se spomnili njegove roke niti dneva, ko jih je osvobodil pred sovražnikom.
43 mu lumbu kamonisa bidimbu bi bikumu biandi mu Ezipite, mambu mandi matsiminanga mu ndambu tsi yi Tsowani
Kako je v Egiptu izvršil svoja znamenja in svoje čudeže na polju Coana
44 wukitula minlangu miawu menga; basia buela baka bumina mu mimvuila mi minlangu miawu.
in njihove reke spremenil v kri in njihove potoke, da niso mogli piti.
45 Wufidisa nkangu zinzinzi ziozi zibadia ayi zinguanga ziozi zi babunga.
Mednje je poslal številne vrste muh, ki so jih požirale in žabe, ki so jih uničevale.
46 Wavana mimbutu miawu mu zitsola kuidi binzienzi biobi basala kuidi makhoko.
Tudi njihov prirastek je dal gosenici in njihov trud leteči kobilici.
47 Wumana bunga zindima ziawu zi vinu mu mvula yi matadi ayi minti miawu mi sikomole mu kiozi ki ngolo,
Njihove trte je uničil s točo in njihove egiptovske smokve z zmrzaljo.
48 wuyekula bibulu biawu kuidi mvula yi matadi ayi minkangu mi mamemi mawu kuidi lusiemo.
Tudi njihovo živino je predal toči in njihove trope vročim strelam.
49 Wuba fidisila nganzi andi yi mbazu, miangu miandi mi ngolo khakumusu, kimbeni weti bunga
S pošiljanjem zlih angelov mednje je nanje vrgel okrutnost svoje jeze, bes, ogorčenost in stisko.
50 Wukubika nsolo mu diambu di nganzi andi kasia kuba tanina ko mu lufua; vayi wuba yekula mu minsongo;
Pripravil je pot svoji jezi, njihovi duši ni prizanesel pred smrtjo, temveč je njihovo življenje odstopil kužni bolezni
51 Wuvonda bana boso batheti bababakala ba Ezipiti mimbutu mitheti mi zingolo mu zinzo zi ngoto zi Hami.
in udaril vsakega prvorojenca v Egiptu, njihovo glavno moč v Hamovih šotorih.
52 Vayi wutotula batu bandi banga mamemi; wuba tuadisa banga nkangu wu bibulu mu dikanga.
Toda svojemu lastnemu ljudstvu je storil, da gredo naprej kakor ovce in po divjini jih je usmerjal kakor trop.
53 Wuba diatisila mu luvovomo; diawu basia mona tsisi ko ayi mbu wumina bambeni ziawu.
Vodil jih je varno, tako da se niso bali, toda njihove sovražnike je preplavilo morje.
54 Buna wuba kotisa mu yenda tsi andi yinlongo; ku tsi yi mongo wowo koko kuandi ku lubakala kukibakila.
Privedel jih je do meje svojega svetišča, celo k tej gori, ki jo je pridobila njegova desnica.
55 Wukuka makanda ku ntualꞌawu; ayi wuba kabudila mintoto miawu banga kiuka wuvuandisa makanda ma Iseli mu zinzo ziawu.
Pred njimi je spodil tudi pogane in jim z mejno črto razdelil dediščino in Izraelovim rodovom storil, da prebivajo v svojih šotorih.
56 Vayi batota Nzambi ayi batinguna Nzambi Yizangama; basia keba zinzengolo ziandi ko.
Kljub temu so skušali in dražili najvišjega Boga in se niso držali njegovih pričevanj,
57 Banga madisa mawu basia ba bafuana ko ayi basia ba minu ko balendi tudulu diana ko banga wuvenga.
temveč so se obrnili nazaj in postopali nezvesto kakor njihovi očetje. Obrnjeni so bili na stran kakor varljiv lok.
58 Bamfuemisa mu bibuangu biawu bizangama balemisa kiphala kiandi mu bitumba biawu
Kajti s svojimi visokimi mesti so ga dražili do jeze in s svojimi rezanimi podobami so ga pripravili do ljubosumnosti.
59 Nzambi bu kawa, buna wufuema ngolo wutumbu loza mvimba Iseli.
Ko je Bog to slišal, je bil ogorčen in silno preziral Izraela,
60 Wuyekula, nzo ngoto mbuabununu yi Silo; nzo yoyo mu kakivuandisa;
tako da je zapustil bivališče v Šilu, šotorsko svetišče, ki ga je postavil med ljudmi
61 Wufidisa kesi yi lulendo luandi mu buvika, ayi kiezila kiandi mu mioko mi mbeni.
in svojo moč izročil v ujetništvo in svojo slavo v sovražnikovo roko.
62 Wuyekula batu bandi mu sabala, wufuemina ngolo kiuka kiandi.
Svoje ljudstvo je izročil meču in ogorčen je bil nad svojo dediščino.
63 Mbazu yi zinisa bamatoko mawu, ayi bandumba ziawu ziozi zisia zaba babakala ko zisia baka ko minkunga mi makuela ko.
Ogenj je použil njihove mladeniče in njihove mladenke niso bile omožene.
64 Zinganga ziawu zinzambi zimana fuila mu sabala ayi mafuola mawu masia baka bu didila ko.
Njihovi duhovniki so padli pod mečem in njihove vdove niso pripravile objokovanja.
65 Buna Yave wukotuka banga mutu wuba wuleka, banga mutu kotukidi mu diambu di vinu kakololo.
Potem se je Gospod prebudil kakor iz spanja in kakor mogočen človek, ki vzklika zaradi vina.
66 Wuvutula bambeni bandi ku manima; wuzifuisa zitsoni ka zisukanga ko.
Svoje sovražnike je udaril v njihove zadnje dele. Postavil jih je v neprestano grajo.
67 Buna wuloza zinzo zi ngoto zi Zozefi, kasia sobula ko dikanda di Efalayimi;
Poleg tega je odklonil Jožefovo šotorsko svetišče in ni izbral Efrájimovega rodu,
68 Vayi wusobula dikanda di Yuda, mongo wu Sioni, wowo kazola.
temveč je izbral Judov rod, goro Sion, ki jo je ljubil.
69 Wutunga buangu kiandi kinlongo banga bibuangu bizangama, banga ntoto wowo kakubika mu zithangu zioso zi kazimani.
Svoje svetišče je zgradil kakor visoke palače, kakor zemljo, ki jo je utrdil na veke.
70 Wusobula Davidi kisadi kiandi ayi wumbonga mu ziphangu zi mamemi,
Poleg tega je izbral svojega služabnika Davida in ga vzel od ovčjih staj.
71 Wumbongila vana vaba mamemi momo kaba sunga mu diambu di kaba nsungi wu batu bandi Yakobi, wu Iseli kiuka kiandi.
Od sledenja brejim ovcam z mladiči ga je privedel, da pase Jakoba, njegovo ljudstvo in Izraela, njegovo dediščino.
72 Buna Davidi wuba nsungi awu mu ntima wufuana ayi wuba diatisila mu koko ku diela.
Tako jih je hranil glede na neokrnjenost svojega srca in jih usmerjal s spretnostjo svojih rok.
