Acts 9
1 Mayindu ma Sawuli maba kaka mu yamisa ayi mu vonda minlonguki mi Pfumu, wuyenda kuidi Pfumu yi zinganga Nzambi ku Yelusalemi
Savel pa, ki je še vedno izdihoval grožnje in poboj zoper Gospodove učence, je odšel k vélikemu duhovniku
2 ayi wunlomba minkanda minata mu zinzo zi zikhutukunu zi Damasi muingi kabaka bukangila babakala voti baketo, bobo banlandakana nzila yi Pfumu ayi kuba nata bakangama ku Yelusalemi.
in si od njega izprosil pisem za shodnice v Damasku, da če najde kogarkoli od te poti, bodisi moške ali ženske, bi jih lahko zvezane privedel v Jeruzalem.
3 Bu kaba mu nzila, buna weka nduka tula ku Damasi, kazimbukila kiezilakikienzuka mu diyilu banga lusiemo.
Medtem ko je potoval, se je približal Damasku in nenadoma je naokoli njega zasvetila svetloba iz nebes
4 Bu kabua va tsi, wuwa mbembo yinkamba: —A Sawuli e! A Sawuli e! A bila mbi wulembo ndiamisina e?
in padel je na tla ter zaslišal glas, ki mu je rekel: »Savel, Savel, zakaj me preganjaš?«
5 Sawuli wuvutula: —Pfumu, ngeyo widi nani e? Pfumu wunkamba: —Minu Yesu diodi wunyamisanga!
On pa je rekel: »Kdo si ti, Gospod?« In Gospod je rekel: »Jaz sem Jezus, ki ga ti preganjaš. Zate je to težko, da se upiraš bodicam.«
6 Vayi telama buabu! Kota ku divula, kuawu maba kamba mambu mawu fueti vanga!
In ta je trepetajoč in osupel rekel: »Gospod, kaj hočeš, da storim?« In Gospod mu je rekel: »Vstani in pojdi v mesto in povedano ti bo, kaj moraš storiti.«
7 Batu boso baba yandi mu nzila batelama, basia baka kadi dituba ko, bawa mbembov ayi basia mona mutu ko.
Možje, ki so potovali z njim, pa so stali brez besed, ker so poslušali glas, vendar niso videli nobenega človeka.
8 Sawuli wutelama. Meso mandi maba mazibuka vayi kasia mona ko. Bansimbidila mu koko, bannata ku Damasi.
In Savel se je dvignil s tal in ko so bile njegove oči odprte, ni videl nobenega človeka, ampak so ga vodili za roko in ga privedli v Damask.
9 Bilumbu bitatu kasia kadi mona, kasia dia voti kadi nua.
In tri dni je bil brez vida in ni ne jedel, ne pil.
10 Nlonguki wumosi wuba ku Damasi, dizina diandi Ananiasi. Pfumu wummonikina mu tsongolo ayi wuntela: —“Ananiasi!” Niandi wuvutula: —Tala, Minu kawu Pfumu!
V Damasku pa je bil nek učenec, po imenu Hananija in njemu je Gospod v videnju rekel: »Hananija.« In ta je rekel: »Glej, jaz sem tu, Gospod.«
11 Bosi Pfumu wunkamba: —Telama! Yenda mu nzila yoyi bantedilanga: “nzila yilulama” ayi tomba mutu wumosi bantedilanga Sawuli muisi Talisi widi ku nzo Yuda. Vayi tala mutu wulembo sambila
In Gospod mu je rekel: »Vstani in pojdi v ulico, ki se imenuje Ravna in v Judovi hiši povprašaj za nekoga, ki se imenuje Savel iz Tarza; kajti glej, on moli
12 ayi wumueni mu tsongolo mutu wumosi, bantedilanga Ananiasiwukotidi ayi wuntetikidi mioko mu diambu di kabuela mona diaka.
in v videnju je videl moža, imenovanega Hananija, ki je vstopil in nanj položil svojo roko, da bi lahko prejel svoj vid.«
13 Ananiasi wuvutula: —A Pfumu! Ndiwilu batu bawombo banyolukila mambu ma mutu wowo ayi mabienga momo kavangidi banlongo baku mu Yelusalemi.
Potem je Hananija odgovoril: »Gospod, od mnogih sem slišal o tem človeku, koliko zla je storil tvojim svetim v Jeruzalemu
14 Beki kuaku lulendo lubedi kuidi bapfumu banganga Nzambi, lukangisila babo bansambilanga dizina diaku.
in tukaj ima od visokih duhovnikov oblast, da zveže vse, ki kličejo tvoje ime.«
15 Vayi Pfumu wunkamba: —Yenda bila ndisobudi mutu wowo mu kutsadila; wela zabikisa dizina diama kuidi Bapakanu, mintinu ayi kuidi bana ba Iseli.
Toda Gospod mu je rekel: »Odpravi se, kajti on mi je izbrana posoda, da ponese moje ime pred pogane in kralje in Izraelove otroke,
16 Bosi ndiela kummonisa mambu mawombo momo mafueti kummonisa phasi mu diambu di dizina diama.
kajti pokazal mu bom, kako velike stvari mora trpeti zaradi mojega imena.«
17 Ananiasi wuyenda; wukota muna nzo beni, wutetika Sawuli mioko ayi wunkamba: —A khombꞌama Sawuli, Pfumu Yesu diodi dimonikini mu nzila yoyi wuyizidi, wuthumini muingi wubuela mona diaka ayi wuba wuwala mu pheve Yinlongo.
In Hananija je odšel svojo pot ter vstopil v hišo in ko je svoje roke položil nanj, je rekel: »Brat Savel, Gospod, celó Jezus, ki se ti je prikazal na poti, ko si prihajal, me je poslal, da lahko prejmeš svoj vid in izpolnjen boš s Svetim Duhom.«
18 Vana vawu, bima bidoduka mu meso mandi biba banga makua ma mbizi yi nlangu. Wutona buela mona. Buna wutelama ayi wubotama.
In takoj so z njegovih oči padle, kot bi bile luskine, in nemudoma je prejel vid in vstal ter bil krščen.
19 Bu kadia zingolo zivutuka. Sawuli wukala ndambu bilumbu ayi minlonguki ku Damasi.
In ko je prejel hrano, je bil okrepljen. Potem je bil Savel nekaj dni z učenci, ki so bili v Damasku.
20 Ayi mu bilumbu bina kaka wutona longa mu zinzo zi zikhutukunu ti Yesu niandi Muana Nzambi.
In nemudoma je v sinagogah oznanjal Kristusa, da je on Božji Sin.
21 Batu bobo banwa basimina buwombo ayi batuba: —A beno! Niandi ko mutu wowo wubedi yamisanga batu bobo babedi sambilanga dizina diodi ku Yelusalemi ayi wuyizila kuaku mu lukanu lu kuba nata bakanga kuidi bapfumu banganga Nzambi e?
Toda vsi, ki so ga slišali, so bili osupli in rekli: »Ali ni to tisti, ki je uničil tiste, ki so se v Jeruzalemu sklicevali na to ime in je prišel sèm zaradi tega namena, da bi jih lahko zvezane privedel k visokim duhovnikom?«
22 Vayi Sawuli wukinda mu lulendo wukangisa miunu mi Bayuda baba kalanga ku Damasi bu kaba kuba sudikisanga mu bukiedika ti Yesu niandi Klisto.
Toda Savel je še bolj narasel v moči in zbegal Jude, ki so prebivali v Damasku ter dokazoval, da je ta pravi Kristus.
23 Bilumbu biwombo bu bivioka, Bayuda bawizana mu kumvonda.
In potem, ko so bili izpolnjeni mnogi dnevi, so se Judje posvetovali, da ga ubijejo,
24 Vayi Sawuli wuwa lufiefi beni. Basunga builu ayi muini, mielo mi divula muingi bamvonda.
toda njihovo prežanje v zasedi je bilo sporočeno Savlu. In noč in dan so stražili velika vrata, da ga ubijejo.
25 Vayi, va builu, minlonguki miandi minkuludila mu pani mu yenda baka ki luphangu lu divula.
Potem so ga učenci ponoči vzeli in ga v košari spustili dol ob obzidju.
26 Bu katula ku Yelusalemi, wutomba fubakana ayi minlonguki, vayi baboso bammona tsisi. Bila basia kikinina ko ti weka nlonguki.
In ko je Savel prišel v Jeruzalem, se je poskusil pridružiti učencem, toda vsi so se ga bali in niso verjeli, da je bil učenec.
27 Vayi Balinabasi wumbonga ayi wunnata kuidi bamvuala. Wuba kamba buevi Sawuli kamonina Pfumu mu nzila yi Damasi; Pfumu yoyi yinyolukila ayi buevi kalongila mu kambu tsisi, mu dizina di Yesu ku Damasi.
Vendar ga je Barnaba vzel in ga privedel k apostolom ter jim razodel, kako je na poti videl Gospoda in da mu je govoril ter kako je v Damasku pogumno oznanjal v Jezusovem imenu.
28 Wuba kuenda ayi kuiza yawu va kimosi ku Yelusalemi ayi wuyolukila mu kambu tsisi mu dizina di Pfumu.
In bil je z njimi in prihajal in odhajal iz Jeruzalema.
29 Wusolula, wufindana ziphaka ayi Bayuda bobo baba tubanga Kingeleki vayi bawu batomba kumvonda.
In pogumno je govoril v imenu Gospoda Jezusa ter se prerekal proti Grkom, toda oni so ga poskušali umoriti.
30 Vayi bakhomba bu zizaba diambu beni, zinnata ku Sezali bosi zimfidisa ku Talise.
Nakar, ko so bratje [to] izvedeli, so ga odvedli dol v Cezarejo in ga poslali v Tarz.
31 Dibundu diba mu ndembama mu Yuda dioso, mu Ngalili ayi mu Samali bu dikindusu ayi bu dikinzika Pfumu. Batu babuelama mu lusadusu lu Pheve yinlongo.
Potem so imele cerkve po vsej celotni Judeji in Galileji ter Samariji mir in se izgrajevale, in ker so živele v strahu Gospodovem ter v tolažbi Svetega Duha, so bile pomnožene.
32 Bu diba ti Piela wudiengila mu zunga kioso, wuyenda tala banlongo bobo baba kalanga ku Lide.
In pripetilo se je, ko je Peter potoval po vseh celotnih okoliših, [da] je prišel tudi dol k svetim, ki so prebivali v Lidi.
33 Kuna kamonina mutu wumosi dizina diandi Ene, wuba dikoka. Nana di mimvu kabela wuleka va mbukꞌandi.
In tam je našel nekega moža, po imenu Enéj, ki se je osem let držal svoje postelje in je bil bolan zaradi paralize.
34 Piela wunkamba: —A Ene! Yesu beti tedila Klisto wubelusidi. Telama kuaku! Kubika mbukꞌaku ngeyo veka. Vana vawu wutelama.
In Peter mu je rekel: »Enéj, Jezus Kristus te celostno ozdravlja. Vstani in postelji svojo posteljo.« In ta je takoj vstal.
35 Batu boso baba kalanga ku Lide ayi ku Saloni bammona ayi babaluka kuidi Pfumu.
In vsi tisti, ki so prebivali v Lidi in Šarónu, so ga videli ter se obrnili h Gospodu.
36 Kuba nlonguki wumosi wu nketo ku Yope, baba tedilanga Tabita bu dinsundula Dolukasi wuba nketo wu mavanga mamboti ayi minsukami miwombo kasadisa.
Torej v Jopi je bila neka učenka, po imenu Tabíta, kar se po razlagi imenuje Gazela. Ta ženska je bila polna dobrih del in dejanj miloščine, ki jih je storila.
37 Vayi yiyiza ba mu bilumbu beni, bu kabakana kimbevo buna wufua. Bu bamana kunsukula, bantula ku vinga kidi ku yilu banga.
In pripetilo se je v tistih dneh, da je bila bolna in je umrla. Ko so jo umili, so jo položili v zgornjo sobo.
38 Sumbu Lide diba difikama ayi Yope, minlonguki bu miwa ti Piela widi ku divula di Yope, buna mifidisa babakala buadi kuidi niandi ayi bankamba: —Kadi zingila mu kuiza kuidi beto.
Ker pa je bila Lida blizu Jope in so učenci slišali, da je bil tam Peter, so k njemu poslali dva moža, ki sta ga prosila, da ne bi odlašal priti k njim.
39 Piela wutelama, wuyenda yawu. Buna katumbu tula, bannata ku vinga kidi ku yilu banga. Mafuola moso mayiza ku kaba mu bidilu. Mammonisa biyunga ayi minledi; bima bioso biobi katunga bu kabedi yawu va kimosi.
Potem je Peter vstal in odšel z njima. Ko je prišel, so ga odvedli v zgornjo sobo, in vse vdove so jokaje stale poleg njega in kazale plašče ter obleke, ki jih je naredila Gazela, dokler je bila z njimi.
40 Vayi Piela bu katotula batu boso ku nganda, buna wufukama, wusambila, wutadisa ku ndambu kubela mvumbi ayi wutuba: —Tabita! Kotuka kuaku! Mbadi Tabita wuzibula meso; Wumona Piela, wuvuanda.
Vendar jih je Peter vse vrgel ven ter pokleknil in molil, in ko se je obrnil k telesu, je rekel: »Tabíta, vstani.« In odprla je svoje oči, in ko je zagledala Petra, se je usedla.
41 Piela wunsimba mu koko, wuntelimisa, wutumisa banlongo ayi mafuola; bosi wuba monisa niandi wumoyo.
In dal ji je svojo roko ter jo dvignil. In ko je poklical svete ter vdove, jo je izročil živo.
42 Tsangu beni yimana tembakana mu Yope dioso ayi bawombo bawilukila Pfumu.
In to se je razvedelo po vsej celotni Jopi in mnogi so verovali v Gospoda.
43 Piela wukala bilumbu biwombo ku Yope, ku nzo Simoni diodi diba salanga kisalu ki vanganga bima mu minkanda mi bibulu.
In pripetilo se je, da je mnogo dni ostal v Jopi pri nekem strojarju Simonu.
