< Wǝⱨiy 7 >

1 Uningdin keyin mǝn kɵrdümki, tɵt pǝrixtǝ yǝr yüzining tɵt bulungida turatti. Ular ⱨǝrⱪandaⱪ xamalning ⱪuruⱪluⱪ, dengiz ⱨǝm dǝl-dǝrǝhlǝrgǝ urulmasliⱪi üqün yǝr yüzining tɵt tǝripidin qiⱪidiƣan xamalni tizginlǝp turatti.
In po teh stvareh sem zagledal štiri angele stati na štirih vogalih zemlje, ki so držali štiri vetrove zemlje, da veter ne bi pihal ne na zemljo, niti ne na morje, niti ne v nobeno drevo.
2 Mǝn ⱨayat Hudaning mɵⱨürini alƣan, kün qiⱪixtin kɵtürüliwatⱪan baxⱪa bir pǝrixtini kɵrdüm. U ⱪattiⱪ awaz bilǝn ⱪuruⱪluⱪ wǝ dengizlarni wǝyran ⱪilix ⱨoⱪuⱪi berilgǝn axu tɵt pǝrixtigǝ:
In videl sem drugega angela dvigovati se od vzhoda, ki je imel pečat živega Boga; in ta je z močnim glasom zaklical štirim angelom, ki jim je bilo dano, da škodujejo zemlji in morju,
3 «Biz Hudaning ⱪul-hizmǝtkarlirining pexanisigǝ mɵⱨür basⱪuqǝ, ⱪuruⱪluⱪ, dengiz wǝ dǝl-dǝrǝhlǝrni wǝyran ⱪilmanglar!» dǝp towlidi.
rekoč: »Ne škodujte zemlji niti morju niti drevesom, dokler ne zapečatimo služabnikov našega Boga na njihovih čelih.«
4 Mǝn mɵⱨürlǝngǝnlǝrning sanini anglidim — Israillarning ⱨǝrⱪaysi ⱪǝbililiridin bir yüz ⱪiriⱪ tɵt ming kixi, yǝni: —
In slišal sem število teh, ki so bili zapečateni. In zapečatenih je bilo sto štiriinštirideset tisoč izmed vseh rodov Izraelovih otrok.
5 Yǝⱨuda ⱪǝbilisidin on ikki ming kixi, Rubǝn ⱪǝbilisidin on ikki ming kixi, Gad ⱪǝbilisidin on ikki ming kixi,
Iz Judovega rodu je bilo zapečatenih dvanajst tisoč. Iz Rubenovega rodu je bilo zapečatenih dvanajst tisoč. Iz Gadovega rodu je bilo zapečatenih dvanajst tisoč.
6 Axir ⱪǝbilisidin on ikki ming kixi, Naftali ⱪǝbilisidin on ikki ming kixi, Manassǝⱨ ⱪǝbilisidin on ikki ming kixi,
Iz Aserjevega rodu je bilo zapečatenih dvanajst tisoč. Iz Neftálijevega rodu je bilo zapečatenih dvanajst tisoč. Iz Manásejevega rodu je bilo zapečatenih dvanajst tisoč.
7 Ximeon ⱪǝbilisidin on ikki ming kixi, Lawiy ⱪǝbilisidin on ikki ming kixi, Issakar ⱪǝbilisidin on ikki ming kixi,
Iz Simeonovega rodu je bilo zapečatenih dvanajst tisoč. Iz Lévijevega rodu je bilo zapečatenih dvanajst tisoč. Iz Isahárjevega rodu je bilo zapečatenih dvanajst tisoč.
8 Zǝbulun ⱪǝbilisidin on ikki ming kixi, Yüsüp ⱪǝbilisidin on ikki ming kixi, Binyamin ⱪǝbilisidin on ikki ming kixi mɵⱨürlǝngǝnidi.
Iz Zábulonovega rodu je bilo zapečatenih dvanajst tisoč. Iz Jožefovega rodu je bilo zapečatenih dvanajst tisoč. Iz Benjaminovega rodu je bilo zapečatenih dvanajst tisoč.
9 Bu ixlardin keyin kɵrdümki, mana ⱨǝr ǝl, ⱨǝr ⱪǝbilǝ, ⱨǝr millǝttin bolƣan, ⱨǝrhil tillarda sɵzlixidiƣan san-sanaⱪsiz zor bir top halayiⱪ tǝhtning wǝ Ⱪozining aldida turatti; ularning ⱨǝmmisigǝ aⱪ ton kiydürülgǝn bolup, ⱪollirida horma xahliri tutⱪanidi.
Potem sem pogledal in glej, velika množica, ki je noben človek ne bi mogel prešteti, izmed vseh narodov in sorodstev in ljudi in jezikov, je stala pred prestolom in pred Jagnjetom, oblečena v bela svečana oblačila in [s] palmami v svojih rokah
10 Ular yuⱪiri awaz bilǝn: — «Nijat tǝhttǝ olturƣuqi Hudayimizƣa wǝ Ⱪoziƣa mǝnsup bolƣay!» dǝp warⱪirixatti.
in vpila z močnim glasom, rekoč: »Rešitev duš našemu Bogu, ki sedi na prestolu in Jagnjetu.«
11 Barliⱪ pǝrixtilǝr tǝhtning, aⱪsaⱪallarning wǝ tɵt ⱨayat mǝhluⱪning ǝtrapiƣa olaxⱪanidi. Ular tǝhtning aldida yiⱪilip, Hudaƣa sǝjdǝ ⱪilip mundaⱪ deyixǝtti: —
In vsi angeli so stali naokrog prestola in okoli starešin in štirih živali in pred prestolom so padli na svoje obraze in oboževali Boga,
12 «Amin! Ⱨǝmd-mǝdⱨiyǝ, xan-xǝrǝp, Danaliⱪ wǝ tǝxǝkkür, Ⱨɵrmǝt wǝ küq-ⱪudrǝt Hudayimizƣa ǝbǝdil’ǝbǝdgiqǝ mǝnsup bolƣay, amin!» (aiōn g165)
rekoč: »Amen: ›Blagoslov, slava, modrost, zahvaljevanje, čast, oblast in moč bodi našemu Bogu na veke vekov. Amen.‹« (aiōn g165)
13 Əmdi aⱪsaⱪallardin biri mǝndin: — Bu aⱪ ton kiydürülgǝn kixilǝr kim bolidu, ⱪǝyǝrdin kǝldi? — dǝp soridi.
In eden izmed starešin je odgovoril ter mi rekel: »Kaj so ti, ki so oblečeni v bela svečana oblačila? In od kod so prišli?«
14 — Tǝⱪsir, bu ɵzlirigǝ mǝlumdur, — dedim. U manga: — Bular dǝⱨxǝtlik azab-oⱪubǝtni bexidin ɵtküzüp kǝlgǝnlǝr. Ular tonlirini Ⱪozining ⱪenida yuyup ap’aⱪ ⱪilƣan.
In rekel sem mu: »Gospod, ti veš.« In rekel mi je: »To so tisti, ki so prišli iz velike stiske in so oprali svoja svečana oblačila in jih pobelili v Jagnjetovi krvi.
15 Xunga ular Hudaning tǝhtining aldida turup, ibadǝthanisida keqǝ-kündüz Uning hizmitidǝ bolidu; tǝhttǝ Olturƣuqi bolsa ularning üstigǝ qedirini sayiwǝn ⱪilidu.
Zato so pred Božjim prestolom in v njegovem templju mu služijo dan in noč. In tisti, ki sedi na prestolu, bo prebival med njimi.
16 Ular yǝnǝ ⱨeq aq ⱪalmaydu, ⱨeq ussimaydu, ularƣa nǝ aptap, nǝ piȥiƣirim issiⱪ ⱨeq urmaydu.
Ne bodo več lačni, niti ne več žejni, niti nanje ne bo svetilo sonce, niti nobena vročina.
17 Qünki ularni tǝhtning otturisidiki Ⱪoza baⱪidu wǝ ⱨayatliⱪ süyi bulaⱪliriƣa elip baridu; wǝ Huda ularning ⱨǝrbir kɵz yexini sürtidu, — dedi.
Kajti Jagnje, ki je v sredi prestola, jih bo paslo in jih vodilo k živim studencem vodá in Bog bo obrisal vse solze z njihovih oči.«

< Wǝⱨiy 7 >