Zǝbur 63
1 Dawut yazƣan küy (u Yǝⱨudadiki qɵl-bayawanda bolƣan qaƣda yezilƣan): — I Huda, Sǝn mening ilaⱨimdursǝn, Tǝxnaliⱪ bilǝn Seni izdidim! Mǝn ⱪurƣaⱪ, qangⱪaⱪ, susiz zeminda turup, Jenim Sanga intizar, ǝtlirim tǝlmürüp intilarki —
Psalm Davidov, ko je bil v puščavi Judovi. O Bog, Bog mogočni si moj, zgodaj te iščem; dušo mojo žeja po tebi; po tebi hrepeni moje meso, v deželi suhi in onemogli brez vodá:
2 Muⱪǝddǝs jayingda Sanga kɵz tikip ⱪariƣinimdǝk, Mǝn yǝnǝ zor ⱪudriting wǝ uluƣluⱪungni kɵrsǝm!
Gledati tvojo moč in slavo: tvojo, kakor sem te gledal v svetem kraji.
3 Ɵzgǝrmǝs muⱨǝbbiting ⱨayattinmu ǝzizdur; Lǝwlirim Seni mǝdⱨiyilǝydu;
(Ker milost tvoja je boljša od življenja), hvalijo naj te ustne moje.
4 Xu sǝwǝbtin tirik bolsamla, Sanga tǝxǝkkür-mǝdⱨiyǝ oⱪuymǝn, Sening namingda ⱪollirimni kɵtürimǝn.
Tako te bodem blagoslavljal v življenji svojem, v imenu tvojem bodem povzdigaval svoje roke.
5 Jenim nazunemǝtlǝrdin ⱨǝm mayliⱪ gɵxlǝrdin ⱪanaǝtlǝngǝndǝk ⱪanaǝtlǝndi; Aƣzim eqilip hux lǝwlirim Sanga mǝdⱨiyilǝrni yangritidu;
Kakor tolšče in masti bode se nasitila duša moja, in z blagoglasnimi ustnami bodo te hvalila usta moja.
6 Ornumda yetip Seni ǝsliginimdǝ, Tün keqilǝrdǝ Seni seƣinip oylinimǝn.
Ko se spomnim tebe na ležišči svojem, čujem in premišljam tebe:
7 Qünki Sǝn manga yardǝmdǝ bolup kǝlgǝnsǝn; Sening ⱪaniting sayisidǝ xad-huramliⱪta nahxilarni yangritimǝn.
Da si bil velika pomoč meni, tako da sem prepeval v senci tvojih peroti;
8 Mening jenim Sanga qing qaplixip mangidu, Sening ong ⱪolung meni yɵlimǝktǝ.
Ko se duša moja tebe drži in gre za teboj, podpira me desnica tvoja.
9 Biraⱪ jenimni yoⱪitixⱪa izdǝwatⱪanlar yǝr tǝktilirigǝ qüxüp ketidu.
Zatorej bodejo oni, ki iščejo pogubljenja duše moje, prišli v najspodnje kraje zemlje.
10 Ularning ⱪeni ⱪiliq tiƣida tɵkülidu, Ular qilbɵrilǝrgǝ yǝm bolidu.
Storili bodo, da vsak iz med njih pogine z mečem; lesicam bodejo delež.
11 Lekin padixaⱨ Hudadin xadlinidu; Uning nami bilǝn ⱪǝsǝm ⱪilƣanlarning ⱨǝmmisi roⱨlinip xadlinidu; Qünki yalƣan sɵzligüqilǝrning zuwani tuwaⱪlinidu.
Kralj pa sam bode se radoval v Bogu; ponašal se bode, kdorkoli priseza pri njem, ko se bodejo zamašila usta laž govorečim.
