Zǝbur 52

1 Nǝƣmiqilǝrning bexiƣa tapxurulup oⱪulsun dǝp, Dawut yazƣan «Masⱪil»; Edomluⱪ Doǝg Saul padixaⱨning yeniƣa berip: «Dawut Ahimǝlǝkning ɵyigǝ kirdi» dǝp ayƣaⱪqiliⱪ ⱪilƣandin keyin yezilƣan: — I noqi batur, Nemǝ üqün rǝzillikingdin mahtinisǝn? Tǝngrining ɵzgǝrmǝs muⱨǝbbiti mǝnggülüktur.

Zakaj se bahaš z vragolijo, oh mogočen človek? Božja dobrota vztraja nenehno.

2 Ɵtkür ustira kǝbi, Tiling zǝⱨǝr qaqmaⱪqi, U yalƣanqiliⱪ toⱪuwatidu.

Tvoj jezik snuje vragolije, kakor ostra britev, ki dela varljivo.

3 Sǝn yahxiliⱪning ornida yamanliⱪni, Ⱨǝⱪ sɵzlǝxning ornida yalƣanqiliⱪni yahxi kɵrisǝn;

Bolj ljubiš zlo kakor dobro in laganje bolj kakor govoriti pravičnost. (Sela)

4 Ⱨaman adǝmni nabut ⱪilidiƣan sɵzlǝrni yahxi kɵrisǝn, i aldamqi til!

Ljubiš vse lakomne besede, oh ti varljiv jezik.

5 Bǝrⱨǝⱪ, Tǝngri ohxaxla seni mǝnggügǝ yoⱪitidu; U seni tutuwalidu, yǝni ɵz qediringdin tartip qiⱪidu; Tiriklǝrning zeminidin seni yiltizingdin ⱪomurup taxlaydu. (Selaⱨ)

Bog te bo prav tako uničil za vedno, odvedel te bo stran in izpulil iz tvojega prebivališča in izkoreninil iz dežele živih. (Sela)

6 Ⱨǝⱪⱪaniylar buni kɵrüp ⱪorⱪuxidu, Wǝ uni mǝshirǝ ⱪilip külüp: —

Tudi pravični bodo videli in se bali ter se mu posmehovali:

7 «Ⱪaranglar, Hudani ɵz yɵlǝnqisi ⱪilmiƣan adǝm, Pǝⱪǝt ɵz bayliⱪlirining kɵplükigǝ tayanƣan adǝm; U aq kɵzlüki bilǝn küqlǝndi» — dǝydu.

»Glej! To je človek, ki ni storil Boga [za] svojo moč, temveč je zaupal v obilje svojega bogastva in se okrepil v svoji zlobnosti.«

8 Mǝn bolsam Hudaning ɵyidǝ ɵskǝn baraⱪsan zǝytun dǝrǝhtǝkmǝn, Mǝn Hudaning ɵzgǝrmǝs muⱨǝbbitigǝ mǝnggügǝ tayinimǝn.

Toda jaz sem podoben zeleni oljki v Božji hiši. V Božje usmiljenje zaupam na veke vekov.

9 Mǝn Sanga ǝbǝdil’ǝbǝd tǝxǝkkür eytimǝn; Qünki Sǝn bu ixlarni ⱪildingsǝn; Mɵmin bǝndiliring aldida namingƣa tǝlmürüp kütimǝn; Muxundaⱪ ⱪilix ǝladur.

Hvalil te bom na veke, ker si ti to storil in čakal bom na tvoje ime, kajti to je dobro pred tvojimi svetimi.