< Markus 5 >

1 Ular dengizning u ⱪetiƣa, Gadaraliⱪlarning yurtiƣa yetip bardi.
In prišli so preko, na drugo stran morja, v deželo Géračanov.
2 U kemidin qüxüxi bilǝnla, napak roⱨ qaplaxⱪan bir adǝm gɵr ɵngkürliridin qiⱪip, uning aldiƣa kǝldi.
In ko je prišel z ladje, ga je takoj srečal tisti iz grobnic, človek z nečistim duhom,
3 U adǝm ɵngkürlǝrni makan ⱪilƣan bolup, uni ⱨeqkim ⱨǝtta zǝnjirlǝr bilǝnmu baƣliyalmaytti.
ki je imel svoje prebivališče med grobnicami; in noben človek ga ni mogel zvezati, ne, niti z verigami ne,
4 Qünki kɵp ⱪetim put-ⱪolliri kixǝn-zǝnjirlǝr bilǝn baƣlanƣan bolsimu, u zǝnjirlǝrni üzüwetip, kixǝnlǝrni qeⱪiwǝtkǝnidi; ⱨeqkim uni boysunduralmiƣanidi.
zato ker je bil pogosto zvezan z okovi in verigami, pa je verige potrgal narazen in okove razbil na koščke; niti ga noben človek ni mogel obvladati.
5 U keqǝ-kündüz mazarliⱪta wǝ taƣlar arisida tohtawsiz warⱪirap-jarⱪirap yürǝtti, ɵz-ɵzini taxlar bilǝn kesip yarilanduratti.
In vedno, ponoči in podnevi, je bil po gorah ter v grobnicah in kričal ter samega sebe rezal s kamni.
6 Lekin u Əysani yiraⱪtin kɵrüp, uning aldiƣa yügürüp berip, sǝjdǝ ⱪildi
Toda ko je od daleč zagledal Jezusa, je stekel in ga oboževal
7 wǝ ⱪattiⱪ awazda warⱪirap: — Ⱨǝmmidin aliy Hudaning Oƣli Əysa, sening mening bilǝn nemǝ karing! Huda ⱨǝⱪⱪi, sǝndin ɵtünüp ⱪalay, meni ⱪiynima! — dedi
in z močnim glasom zakričal ter rekel: »Kaj imam opraviti s teboj, Jezus, ti Sin najvišjega Boga? Zaklinjam te pri Bogu, da me ne mučiš.«
8 (qünki Əysa uningƣa: «Ⱨǝy napak roⱨ, uningdin qiⱪ!» degǝnidi).
Kajti rekel mu je: »Pridi ven iz človeka, ti nečisti duh.«
9 U uningdin: — Isming nemǝ? — dǝp soridi. — Ismim «ⱪoxun» — qünki sanimiz kɵp, — dǝp jawab bǝrdi u.
In vprašal ga je: »Kakšno je tvoje ime?« On pa je odgovoril, rekoč: »Moje ime je Legija, ker nas je veliko.«
10 Wǝ u Əysadin ularni bu yurttin ⱨǝydiwǝtmigǝysǝn, dǝp kɵp ɵtünüp yalwurdi.
In zelo ga je rotil, da jih ne bi poslal proč, ven iz dežele.
11 Taƣ baƣrida qong bir top tongguz padisi otlap yürǝtti.
Tam je bila torej, blizu gorá, velika čreda svinj, ki so se pasle.
12 Jinlar uningƣa: — Bizni muxu tongguzlarƣa ǝwǝtkin, ularning iqigǝ kirip ketixkǝ yol ⱪoyƣaysǝn, — dǝp yalwuruxti.
In vsi hudiči so ga rotili, rekoč: »Pošlji nas v svinje, da bomo lahko vstopili vanje.«
13 Əysa dǝrⱨal yol ⱪoydi. Xuning bilǝn napak roⱨlar qiⱪip, tongguzlarning tenigǝ kirixi bilǝnla, tongguzlar tik yardin etilip qüxüp, dengizƣa ƣǝrⱪ boldi. Ular ikki mingƣa yeⱪin idi.
Jezus jim je nemudoma dal dovoljenje. In nečisti duhovi so odšli ven ter vstopili v svinje, in čreda je silovito stekla navzdol po strmini v morje (bilo jih je okoli dva tisoč) in so se zadušile v morju.
14 Tongguz baⱪⱪuqilar bolsa u yǝrdin ⱪeqip, xǝⱨǝr-yezilarda bu ixlarni pur ⱪildi. Xu yǝrdikilǝr nemǝ ix yüz bǝrgǝnlikini kɵrgili qiⱪixti.
In tisti, ki so pasli svinje, so pobegnili in to povedali v mestu in na deželi. In ti so odšli, da vidijo, kaj je bilo to, kar se je zgodilo.
15 Ular Əysaning yeniƣa kǝldi wǝ ilgiri jinlar qaplixiwalƣan ⱨeliⱪi adǝmning kiyimlǝrni kiyip, ǝs-ⱨoxi jayida olturƣinini — yǝni «ⱪoxun jinlar» qaplaxⱪan xu adǝmni kɵrüp, ⱪorⱪup ketixti.
In prišli so k Jezusu ter zagledali tega, ki je bil obseden s hudičem in imel legijo, kako je sedel oblečen in pri zdravi pameti; in bili so prestrašeni.
16 Bu wǝⱪǝni kɵrgǝnlǝr jinlar qaplaxⱪan adǝmdǝ nemǝ yüz bǝrgǝnlikini wǝ tongguzlarning aⱪiwitini hǝlⱪⱪǝ bayan ⱪilip bǝrdi.
Tisti, ki so to videli, so jim povedali, kako se je pripetilo temu, ki je bil obseden s hudičem in tudi glede svinj.
17 Buning bilǝn halayiⱪ Əysaƣa: Yurtlirimizdin qiⱪip kǝtkǝysǝn, dǝp yalwuruxⱪa baxlidi.
In začeli so ga prositi, naj odide iz njihovih krajev.
18 U kemigǝ qiⱪiwatⱪanda, ilgiri jinlar qaplaxⱪan ⱨeliⱪi adǝm uningdin: Mǝnmu sǝn bilǝn billǝ baray, dǝp ɵtündi.
Ko je prišel na ladjo, ga je ta, ki je bil obseden s hudičem, prosil, da bi bil lahko z njim.
19 Lekin u buningƣa unimay: — Ɵz ɵydikiliring wǝ yurtdaxliringning yeniƣa berip, ularƣa Pǝrwǝrdigarning sanga xunqilik uluƣ ixlarni ⱪilip bǝrgǝnlikini, Uning sanga rǝⱨim-xǝpⱪǝt kɵrsǝtkǝnlikini hǝwǝrlǝndürgin, — dedi.
Vendar mu Jezus ni dovolil, temveč mu reče: »Pojdi domov k svojim prijateljem in jim povej, kako velike stvari je Gospod storil zate in je imel sočutje do tebe.«
20 U ⱪaytip berip, Əysaning ɵzigǝ ⱪandaⱪ uluƣ ixlarni ⱪilƣanliⱪini «On xǝⱨǝr rayoni»da jar ⱪilixⱪa baxlidi. Buni angliƣanlarning ⱨǝmmisi tolimu ⱨǝyran ⱪelixti.
In ta je odšel ter v Deseteromestju začel razglašati, kako velike stvari je Jezus storil zanj, in vsi ljudje so se čudili.
21 Əysa ⱪaytidin kemǝ bilǝn dengizning u ⱪetiƣa ɵtkǝndǝ, zor bir top halayiⱪ uning yeniƣa yiƣildi; u dengiz boyida turatti.
Ko je Jezus z ladjo ponovno prešel na drugo stran, se je k njemu zbralo mnogo ljudi; bil pa je blizu morja.
22 Mana, mǝlum bir sinagogning qongi Yairus isimlik bir kixi kǝldi. U uni kɵrüp ayiƣiƣa yiⱪilip: — Kiqik ⱪizim ɵlǝy dǝp ⱪaldi. Berip uningƣa ⱪolliringizni tǝgküzüp ⱪoysingiz, u saⱪiyip yaxiƣay! — dǝp ⱪattiⱪ yelindi.
In glej, prihajal je eden izmed predstojnikov sinagoge, Jaír po imenu; in ko ga je ta zagledal, je padel k njegovim stopalom
in ga silno rotil, rekoč: »Moja majhna hčerka leži na točki smrti. Prosim te, pridi in nanjo položi svoje roke, da bo lahko ozdravljena in da bo živela.«
24 Əysa uning bilǝn billǝ bardi. Zor bir top halayiⱪmu olixip ⱪistaxⱪan ⱨalda kǝynidin mengixti.
In Jezus je odšel z njim in sledilo mu je veliko ljudi ter pritiskalo nanj.
25 Hun tǝwrǝx kesiligǝ giriptar bolƣiniƣa on ikki yil bolƣan bir ayal bar bolup,
In neka ženska, ki je imela dvanajst let težavo s krvjo
26 u nurƣun tewiplarning ⱪolida kɵp azab tartip, bar-yoⱪini hǝjlǝp tügǝtkǝn bolsimu, ⱨeqⱪandaⱪ ünümi bolmay, tehimu eƣirlixip kǝtkǝnidi.
in je od mnogih zdravnikov pretrpela mnoge stvari in porabila vse, kar je imela, pa se ni nič izboljšalo, temveč raje postalo huje,
27 Bu ayal Əysa ⱨǝⱪⱪidiki gǝplǝrni anglap, halayiⱪning otturisidin ⱪistilip kelip, arⱪa tǝrǝptin uning tonini silidi.
je, ko je slišala o Jezusu, prišla v gnečo za njim in se dotaknila njegove obleke.
28 Qünki u kɵnglidǝ: «Uning tonini silisamla saⱪaymay ⱪalmaymǝn» dǝp oyliƣanidi.
Kajti rekla je: »Če se lahko samo dotaknem njegovih oblek, bom zdrava.«
29 Hun xuan tohtap, ayal kesǝl azabidin saⱪaytilƣanliⱪini ɵz tenidǝ sǝzdi.
In studenec njene krvi je bil nemudoma posušen; in v svojem telesu je začutila, da je bila ozdravljena od te nadloge.
30 Əysa dǝrⱨal wujudidin ⱪudrǝtning qiⱪⱪanliⱪini sezip, halayiⱪning iqidǝ kǝynigǝ burulup: — Kiyimimni siliƣan kim? — dǝp soridi.
Jezus pa je v sebi takoj vedel, da je iz njega odšla moč, se v gneči obrnil in rekel: »Kdo se je dotaknil mojih oblačil?«
31 Muhlisliri uningƣa: — Halayiⱪning ɵzüngni ⱪistap mengiwatⱪanliⱪini kɵrüp turuⱪluⱪ, yǝnǝ: «Meni siliƣan kim?» dǝp soraysǝnƣu? — deyixti.
Njegovi učenci pa so mu rekli: »Množico vidiš, ki pritiska nate, pa praviš: ›Kdo se me je dotaknil?‹«
32 Biraⱪ Əysa ɵzini siliƣuqini tepix üqün tehiqǝ ǝtrapiƣa ⱪarawatatti.
Pogledal je naokoli, da bi videl tisto, ki je storila to stvar.
33 Ɵzidǝ nemǝ ixning yüz bǝrgǝnlikini sǝzgǝn ayal ⱪorⱪup-titrigǝn ⱨalda kelip uning aldiƣa yiⱪildi wǝ uningƣa ⱨǝⱪiⱪiy ǝⱨwalni pütünlǝy eytti.
Toda ženska, prestrašena in trepetajoča, ker je vedela, kaj se je v njej zgodilo, je pristopila in padla dol pred njim ter mu povedala vso resnico.
34 U uningƣa: — Ⱪizim, ixǝnqing seni saⱪaytti! Tinq-hatirjǝmliktǝ ⱪayt! Kesilingning azabidin saⱪayƣin, — dedi.
In rekel ji je: »Hči, tvoja vera te je naredila zdravo; pojdi v miru in bodi ozdravljena od svoje nadloge.«
35 U bu sɵzni ⱪiliwatⱪanda, sinagogning qongining ɵyidin bǝzilǝr kelip uningƣa: Ⱪizingiz ɵldi. Əmdi ustazni nemixⱪa yǝnǝ awarǝ ⱪilisiz?! — deyixti.
Medtem ko je še govoril, je od hiše predstojnika sinagoge prišel nekdo, ki je rekel: »Tvoja hči je mrtva, zakaj še vedno vznemirjaš Učitelja?«
36 Lekin Əysa bu sɵzlǝrni anglap dǝrⱨal sinagogning qongiƣa: Ⱪorⱪmiƣin! Pǝⱪǝt ixǝnqtǝ bol! — dedi.
Brž ko je Jezus slišal besedo, ki je bila izgovorjena, reče predstojniku sinagoge: »Ne boj se, samo veruj.«
37 U pǝⱪǝt Petrus, Yaⱪup wǝ Yaⱪupning inisi Yuⱨanna bilǝn yolƣa qiⱪti; baxⱪa ⱨeqkimning ɵzi bilǝn billǝ berixiƣa yol ⱪoymidi.
In nobenemu človeku ni dovolil, da mu sledi, razen Petru in Jakobu in Janezu, Jakobovemu bratu.
38 U sinagogning qongining ɵyi aldiƣa kǝlgǝndǝ, ⱪiyⱪas-quⱪanni, halayiⱪning ⱪattiⱪ nalǝ-pǝryad wǝ aⱨ-zar kɵtürgǝnlikini kɵrüp,
In pride v hišo predstojnika sinagoge in vidi hrup ter te, ki so jokali in silno tarnali.
39 ɵygǝ kirip ularƣa: — Nemixⱪa ⱪiyⱪas-quⱪan wǝ aⱨ-zar kɵtürisilǝr? Bala ɵlmǝptu, uhlap ⱪaptu, — dedi.
In ko je vstopil, jim reče: »Zakaj delate ta trušč in jok? Gospodična ni mrtva, temveč spi.«
40 Ular uni mǝshirǝ ⱪilixti; lekin u ⱨǝmmǝylǝnni taxⱪiriƣa qiⱪiriwetip, balining ata-anisini wǝ ɵz ⱨǝmraⱨlirini elip, bala yatⱪan ɵygǝ kirdi.
In smejali so se mu do norčevanja. Toda ko jih je vse postavil ven, vzame očeta in mater od gospodične in te, ki so bili z njim in vstopi tja, kjer je ležala gospodična.
41 U balining ⱪolini tutup, uningƣa: «Talita kumi» dedi. Bu sɵzning mǝnisi «Ⱪizim, sanga eytimǝnki, ornungdin tur» degǝnlik idi.
In gospodično je prijel za roko ter ji rekel: »Talíta kumi, « kar je prevedeno: »Gospodična, « rečem ti, »vstani.«
42 Ⱪiz dǝrⱨal ornidin turup mangdi (u on ikki yaxta idi). Ular bu ixⱪa mutlǝⱪ ⱨǝyran ⱪelixti.
In gospodična je nemudoma vstala ter hodila, kajti bila je stara dvanajst let. Oni pa so bili osupli z veliko osuplostjo.
43 U ularƣa bu ixni ⱨeqkimgǝ eytmasliⱪni ⱪattiⱪ tapilidi, xundaⱪla ⱪizƣa yegüdǝk birnemǝ berixni eytti.
In strogo jim je naročil, naj noben človek ne izve za to; in velel je, da naj ji bo nekaj dano za jesti.

< Markus 5 >