Luⱪa 24
1 Əmdi ⱨǝptining birinqi künidǝ tang yuray dǝp ⱪalƣanda, ayallar ɵzliri tǝyyarliƣan ǝtirlǝrni elip, ⱪǝbrigǝ kǝldi.
A prvi dan tedna pridejo zeló zgodaj na grob, in prinesó, kar so bile pripravile dišav, in nektere druge žene ž njimi.
2 Ular ⱪǝbrining aƣzidiki taxning domilitiwetilgǝnlikini kɵrdi;
Najdejo pa kamen odvaljen od groba;
3 wǝ ⱪǝbrigǝ kirip ⱪariwidi, Rǝb Əysaning jǝsiti yoⱪ turatti.
In ko vnidejo, ne najdejo trupla Gospoda Jezusa.
4 Wǝ xundaⱪ boldiki, ular buningdin patiparaⱪ bolup turƣanda, mana, nur qaⱪnap turidiƣan kiyimlǝrni kiygǝn ikki zat ularning yenida tuyuⱪsiz pǝyda boldi.
In zgodí se, ko se niso mogle načuditi temu, in glej, dva moža se postavita poleg njih v svetlih oblačilih.
5 Ayallar ⱪattiⱪ wǝⱨimgǝ qüxüp, yüzlirini yǝrgǝ yeⱪixti. Ikki zat ularƣa: — Nemǝ üqün tirik bolƣuqini ɵlgǝnlǝrning arisidin izdǝysilǝr?
Ko so se pa bale, in so pobesile lice k zemlji, rečeta jim: Kaj iščete živega med mrtvimi?
6 U bu yǝrdǝ ǝmǝs, bǝlki u tirildi! U tehi Galiliyǝdǝ turƣan waⱪtida, uning silǝrgǝ nemini eytⱪinini, yǝni: «Insan’oƣlining gunaⱨkar adǝmlǝrning ⱪoliƣa tapxurulup, krestlinip, üqinqi küni ⱪayta tirilixi muⱪǝrrǝrdur» degǝnlirini ǝslǝp beⱪinglar! — dedi.
Ni ga tu, nego vstal je; spomenite se, kako vam je povedal, ko je bil še v Galileji,
Govoreč: Treba je sinu človečjemu izdanemu biti v roke ljudî grešnikov, in križanemu biti, in tretji dan vstati.
8 Wǝ ular uning [dǝl] xundaⱪ deginini esigǝ elixti;
In spomenejo se besed njegovih.
9 wǝ ⱪǝbridin ⱪaytip, bu ixlarning ⱨǝmmisini on birǝylǝngǝ, xundaⱪla ⱪalƣan muhlislarning ⱨǝmmisigǝ yǝtküzdi.
In vrnivši se od groba, sporočé vse to enajsterim in vsem drugim.
10 Rosullarƣa bu ixlarni yǝtküzgüqilǝr bolsa Magdalliⱪ Mǝryǝm, Yoanna wǝ Yaⱪupning anisi Mǝryǝm ⱨǝmdǝ ular bilǝn billǝ bolƣan baxⱪa ayallar idi.
Bile so pa Marija Magdalena in Joana in Marija Jakobova, in druge ž njimi, ktere so to pravile aposteljnom.
11 Lekin [ayallarning bu eytⱪanliri] ularƣa ǝpsanidǝk bilindi, ular ularning sɵzlirigǝ ixǝnmidi.
In zdele so jim se njih besede kakor laž, in niso jim verjeli.
12 Biraⱪ Petrus ornidin turup, ⱪǝbrigǝ yügürüp bardi. U engixip ⱪǝbrǝ iqigǝ ⱪariwidi, yalƣuz kanap kepǝnlikning tilim-tilim parqilirini kɵrüp, yüz bǝrgǝn ixlarƣa tǝǝjjüplinip ɵygǝ ⱪaytip kǝtti.
A Peter vstane, in poleti h grobu, in sklonivši se, ugleda samo prte, da ležé, ter odide, čudeč se sam s seboj, kaj se je zgodilo.
13 Wǝ mana, xu kündǝ ulardin ikkiylǝn Yerusalemdin on bir qaⱪirim yiraⱪliⱪtiki Emayus degǝn kǝntkǝ ketip baratti.
In glej, dva od njih sta šla tisti dan v trg, kteri je bil šestdeset bežajev daleč od Jeruzalema, in mu je bilo ime Emaus.
14 Ular yüz bǝrgǝn barliⱪ ixlar toƣrisida sɵzlixip ketiwatatti.
In onadva sta se pogovarjala med seboj o vsem tem, kar se je zgodilo.
15 Wǝ xundaⱪ boldiki, ular sɵzlixip-mulaⱨizilixip ketiwatⱪanda, mana Əysa ɵzi ularƣa yeⱪinlixip kelip, ular bilǝn billǝ mangdi;
In zgodí se, ko sta se pogovarjala in eden drugega vpraševala: in sam Jezus se približa, in šel je ž njima.
16 lekin ularning kɵzliri uni tonuxtin tutuldi.
Ali nju očí so se držale, da ga nista spoznala.
17 U ulardin: — Ketiwetip nemǝ ixlar toƣruluⱪ munazirǝ ⱪilixiwatisilǝr? — dǝp soridi. Ular ⱪayƣuluⱪ ⱪiyapǝttǝ tohtap,
In reče jima: Kakošen pogovor je ta, ki ga imata med seboj po poti, in po kaj sta žalostna?
18 ulardin Kliyopas isimlik biri jawab berip: — Yerusalemda turupmu, muxu künlǝrdǝ xu yǝrdǝ yüz bǝrgǝn wǝⱪǝlǝrdin birdinbir hǝwǝr tapmiƣan musapir sǝn ohximamsǝn?! — dedi.
Odgovarjajoč pa eden, kteremu je bilo ime Kleopa, reče mu: Si li ti edini tujec v Jeruzalemu, da ne véš, kaj se je te dní v njem zgodilo?
19 Wǝ u ulardin: — Nemǝ wǝⱪǝlǝr boldi? — dǝp soridi. «Nasarǝtlik Əysaƣa munasiwǝtlik wǝⱪǝlǝr!» — dedi ular, — «U ɵzi Hudaning aldidimu, barliⱪ hǝlⱪning aldidimu ǝmǝldǝ wǝ sɵzdǝ ⱪudrǝtlik bir pǝyƣǝmbǝr bolup,
Pa jima reče: Kaj? Onadva mu pa rečeta: Za Jezusa Nazarečana, kteri je bil mož prerok, silen v dejanji in besedi pred Bogom in vsem ljudstvom:
20 bax kaⱨinlar wǝ ⱨɵkümdarlirimiz uni ɵlüm ⱨɵkümigǝ tapxurup, krestlǝtti.
Kako so ga naši véliki duhovni in starešine izdali in na smrt obsodili, in križali ga.
21 Biz ǝslidǝ uni Israilƣa ⱨǝmjǝmǝt bolup azad ⱪilidiƣan zat ikǝn, dǝp ümid ⱪilƣaniduⱪ. Lekin ixlar xundaⱪ boldi, ⱨazir bu wǝⱪǝlǝr yüz bǝrginigǝ üqinqi kün boldi;
A mi smo se nadejali, da je on ta, ki ima odrešiti Izraela. Ali vrh vsega tega je danes tretji dan, kar se je to zgodilo.
22 yǝnǝ kelip, arimizdiki birnǝqqǝ ayal ⱨǝm bizni ⱨang-tang ⱪalduruwǝtti. Qünki ular bügün tang sǝⱨǝrdǝ ⱪǝbrigǝ beriptikǝn,
Pa tudi neke žene izmed nas so nas uplašile, ktere so bile zgodaj na grobu;
23 uning jǝsitini tapalmay ⱪaytip kelip: «Bizgǝ birnǝqqǝ pǝrixtǝ ƣayibanǝ kɵrünüxtǝ ayan bolup, «U tirik!» dedi» dǝp eytiptu.
In ko niso našle trupla njegovega, prišle so, govoreč, da so jim se prikazali angelji, kteri pravijo, da je živ.
24 Buning bilǝn arimizdin birnǝqqǝylǝn ⱪǝbrigǝ berip, ǝⱨwalning dǝl ayallarning eytⱪinidǝk ikǝnlikini bayⱪaptu. Lekin uni ularmu kɵrmǝptu».
In šli so nekteri od téh, kteri so z nami, na grob, in našli so tako, kakor so bile tudi žene povedale; ali njega niso videli.
25 Əysa ularƣa: — Əy nadanlar, pǝyƣǝmbǝrlǝrning eytⱪanlirining ⱨǝmmisigǝ ixinixkǝ ⱪǝlbi gallar!
In on jima reče: O nespametni in lenega srca za verovanje vsega, kar so povedali preroki!
26 Mǝsiⱨning ɵzigǝ has xan-xǝripigǝ kirixtin burun, muxu japa-muxǝⱪⱪǝtlǝrni bexidin ɵtküzüxi muⱪǝrrǝr ǝmǝsmidi? — dedi.
Ali ni bilo potrebno, da je Kristus to trpel, in šel v slavo Božjo?
27 Andin pütün Tǝwrat-Zǝburdin, Musa wǝ baxⱪa barliⱪ pǝyƣǝmbǝrlǝrning yazmiliridin baxlap u ɵzi ⱨǝⱪⱪidǝ aldin pütülgǝnlirini ularƣa xǝrⱨ berip qüxǝndürdi.
In začenši od Mojzesa in vseh prerokov, razlagal jima je vsa pisma, ktera so bila pisana za njega,
28 Ular baridiƣan kǝntkǝ yeⱪinlaxⱪanda, u yiraⱪraⱪ bir yǝrgǝ baridiƣandǝk turatti.
In približajo se trgu, v kterega sta šla; in on se je delal, kakor da bi hotel dalje iti.
29 Lekin ular uni tutuwelip: — Kǝq kirip ⱪaldi, ⱨelila kün olturidu. Biz bilǝn billǝ ⱪonup ⱪalƣin, — dǝp ɵtündi. Xuning bilǝn u ular bilǝn ⱪonƣili ɵygǝ kirdi.
In prinudita ga, govoreč: Ostani z nama, ker se večerí, in dan se je nagnil. Ter vnide, da ostane ž njima.
30 Wǝ xundaⱪ boldiki, u ular bilǝn dastihanda olturƣanda, nanni ⱪoliƣa elip, Hudaƣa tǝxǝkkür eytti, andin nanni oxtup ularƣa tutti.
In zgodí se, ko je sedel za mizo ž njima, vzeme kruh in blagoslovi, in prelomi ga, ter jima je dajal.
31 Ularning kɵzliri xuan eqilip, uni tonudi; xuning bilǝn u ularning aldidin ƣayib boldi.
In odpró se očí njune, in spoznata ga; a on izgine od nju.
32 Ular bir-birigǝ: — U yolda biz bilǝn paranglixip, bizgǝ muⱪǝddǝs yazmilarƣa xǝrⱨ bǝrgǝndǝ, yürǝk-baƣrimiz goya ottǝk yanmidimu?! — deyixti.
In govorila sta eden drugemu: Ali ni srce gorelo v nama, ko nama je po poti govoril, in ko nama je razlagal pisma?
33 Wǝ ular xu ⱨaman turup Yerusalemƣa ⱪaytip kǝldi. Ular ikkisi on birǝylǝn bilǝn ularning ⱨǝmraⱨlirining bir yǝrgǝ yiƣilip turƣinining üstigila qüxti, ular: «Rǝb rasttin tiriliptu. U Simonƣa kɵrünüptu!» deyixiwatatti.
In vstala sta še tisto uro, in vrnila sta se v Jeruzalem, in našla sta enajstere zbrane in té, kteri so bili ž njimi.
Kteri so pravili: Res je vstal, in prikazal se je Simonu.
35 Xuning bilǝn ular ikkiylǝnmu yolda yüz bǝrgǝn ixlarni wǝ u nanni oxtuwatⱪanda uning ɵzlirigǝ ⱪandaⱪ tonulƣinini kɵpqilikkǝ sɵzlǝp bǝrdi.
In onadva sta razkladala, kaj je bilo na poti in kako sta ga spoznala, ko je kruh prelomil.
36 Wǝ ular bu ixlar üstidǝ sɵzlixiwatⱪanda, [Əysa] ɵzi tosattin ularning otturisida pǝyda bolup: — Silǝrgǝ aman-hatirjǝmlik bolƣay! — dedi.
Ko so pa to govorili, postavi se sam Jezus sredi njih, in reče jim: Mir vam!
37 Ular birǝr roⱨni uqrattuⱪmu nemǝ, dǝp hiyal ⱪilip, alaⱪzadǝ boluxup wǝⱨimigǝ qüxti.
In oni se uplašijo, in vsi prestrašeni mislili so, da vidijo duha.
38 U ularƣa: — Nemigǝ xunqǝ alaⱪzadǝ bolup kǝttinglar? Nemixⱪa ⱪǝlbinglarda xǝk-guman qiⱪip turidu?
Pa jim reče: Kaj se plašite? in po kaj takošne misli vhajajo v srca vaša.
39 Ⱪollirimƣa wǝ putlirimƣa ⱪarap beⱪinglar! Mening ɵzüm ikǝnlikimni bilinglar! Meni tutup kɵrünglar, roⱨning ǝt bilǝn sɵngiki yoⱪ, lekin mǝndǝ barliⱪini kɵrisilǝr, — dedi.
Vidite roke moje in noge moje, da sem jaz; potipljite me in poglejte! Saj duh nima telesa in kostî, kakor vidite, da imam jaz.
40 Wǝ xundaⱪ degǝq ularƣa put-ⱪolini kɵrsǝtti.
In rekši to, pokaže jim roke in noge.
41 Ular huxluⱪtin [kɵzlirigǝ] ixǝngüsi kǝlmǝy ⱨǝyranuⱨǝs turƣinida u ulardin: — Silǝrning bu yǝrdǝ yegüdǝk nǝrsǝnglar barmu? — dǝp soridi.
Ko so pa še od veselja dvomili, in so se čudili, reče jim: Imate tu kakošne jedí?
42 Ular bir parqǝ beliⱪ kawipi wǝ bir parqǝ ⱨǝsǝl kɵnikini uningƣa sunuwidi,
Oni mu pa dadó kos pečene ribe, in meda v satu.
43 u elip ularning aldida yedi.
In vzel je, in pojedel je pred njimi.
44 Andin u ularƣa: — Mana bu mǝn silǝr bilǝn bolƣan waⱪtimda silǝrgǝ eytⱪan: «Musa hatiriligǝn Tǝwrat ⱪanuni, pǝyƣǝmbǝrlǝrning yazmiliri wǝ Zǝburda mening toƣramda pütülgǝnning ⱨǝmmisi qoⱪum ǝmǝlgǝ axurulmay ⱪalmaydu» degǝn sɵzlirim ǝmǝsmu? — dedi.
In reče jim: To so besede, ktere sem vam bil govoril, ko sem bil še z vami, da se mora izpolniti vse, kar je pisano za me v postavi Mojzesovej in prerokih in psalmih.
45 Xuning bilǝn u muⱪǝddǝs yazmilarni qüxinixi üqün ularning zeⱨinlirini aqti
Tedaj jim odpre um, da so umeli pisma.
46 wǝ ularƣa mundaⱪ dedi: — [Muⱪǝddǝs yazmilarda] xundaⱪ aldin pütülgǝnki wǝ xu ix Mǝsiⱨning ɵzigǝ toƣra kǝldiki, u azab qekip, üqinqi künidǝ ɵlgǝnlǝr arisidin tirilidu,
In reče jim: Tako je pisano, in tako je moral Kristus trpeti, in vstati tretji dan od mrtvih;
47 andin uning nami bilǝn «Towa ⱪilinglar, gunaⱨlarning kǝqürümigǝ muyǝssǝr bolunglar» degǝn hǝwǝr Yerusalemdin baxlap barliⱪ ǝllǝrgǝ jakarlinidu.
In da naj se oznanjuje v ime njegovo pokora in odpuščanje grehov po vseh narodih, počenši od Jeruzalema.
48 Silǝr ǝmdi bu ixlarƣa guwaⱨqidursilǝr.
A vi ste priče temu.
49 Wǝ mana, mǝn Atamning wǝdǝ ⱪilƣinini wujudunglarƣa ǝwǝtimǝn. Lekin silǝr yuⱪiridin qüxidiƣan küq-ⱪudrǝt bilǝn kiygüzülgüqǝ, xǝⱨǝrdǝ kütüp turunglar».
In glej, jaz bom poslal obljubo očeta svojega na vas; a vi sedite v mestu Jeruzalemu, dokler se ne oblečete v moč z višave.
50 Wǝ u ularni Bǝyt-Aniya yezisiƣiqǝ baxlap bardi wǝ ⱪollirini kɵtürüp ularni bǝrikǝtlidi.
In izpelje jih ven do Betanije; in povzdignivši roke svoje, blagoslovi jih.
51 Wǝ xundaⱪ boldiki, ularni bǝrikǝtligǝndǝ u ulardin ayrilip asmanƣa kɵtürüldi.
In zgodí se, ko jih je blagoslovil, odstopi od njih, in bil je na nebo nesen.
52 Ular uningƣa sǝjdǝ ⱪilixti wǝ zor huxal-huramliⱪ iqidǝ Yerusalemƣa ⱪaytip kelip,
In oni mu se poklonijo, in vrnejo se v Jeruzalem z veliko radostjo.
53 ⱨǝrdaim ibadǝthanida turup Hudaƣa xükür-sana oⱪuxup turdi.
In bili so vseskozi v templjnu, hvaleč in blagosloveč Boga. Amen.
