Luⱪa 12
1 Xu qaƣlarda, mingliƣan kixilǝr yiƣilip, bir-birini dǝssiwǝtküdǝk ⱪista-ⱪistang boluxup kǝtkǝndǝ, u awwal muhlisliriƣa sɵz ⱪilip mundaⱪ dedi: — Pǝrisiylǝrning eqitⱪusidin, yǝni sahtipǝzlikidin ⱨoxyar bolunglar.
Medtem ko je bila tam skupaj zbrana brezštevilna množica ljudstva, do take mere, da so stopali drug po drugem, je najprej začel govoriti svojim učencem: »Pazite se kvasa farizejev, ki je hinavščina.
2 Qünki yoxurulƣan ⱨeqⱪandaⱪ ix axkarilanmay ⱪalmaydu, wǝ ⱨeqⱪandaⱪ mǝhpiy ix ayan bolmay ⱪalmaydu.
Kajti nič ni prikrito, kar ne bo razkrito niti skrito, kar se ne bo izvedelo.
3 Xunga silǝrning ⱪarangƣuda eytⱪanliringlar yoruⱪta anglinidu; ɵyning iqkiridǝ hupiyanǝ piqirlaxⱪanliringlarmu ɵgzilǝrdǝ jakarlinidu.
Zatorej karkoli ste govorili v temi, bo slišano na svetlobi; in to, kar ste govorili v sobicah na ušesa, bo razglašeno na hišnih strehah.
4 Mǝn silǝr dostlirimƣa xuni eytimǝnki, tǝnni ɵltürüp, baxⱪa ⱨeq ix ⱪilalmaydiƣanlardin ⱪorⱪmanglar.
Vam, svojim prijateljem, pa pravim: ›Ne bojte se teh, ki ubijejo telo in nató ne morejo nič več storiti.‹
5 Lekin mǝn silǝrgǝ kimdin ⱪorⱪuxunglar kerǝklikini kɵrsitip ⱪoyay: Ɵltürgǝndin keyin, dozahⱪa taxlaxⱪa ⱨoⱪuⱪluⱪ bolƣuqidin ⱪorⱪunglar; bǝrⱨǝⱪ silǝrgǝ eytay — Uningdin ⱪorⱪunglar! (Geenna g1067)
Toda posvaril vas bom, koga se bojte: ›Bojte se njega, ki ima, potem ko je ubil, oblast, da vrže v pekel.‹ Da, pravim vam: ›Bojte se ga.‹ (Geenna g1067)
6 Bǝx ⱪuxⱪaq ikki tiyingǝ setilidiƣu? Lekin ularning ⱨeqbirimu Huda tǝripidin untulup ⱪalƣini yoⱪ.
Ali ni pet vrabcev prodanih za dva novčiča, pa niti eden izmed njih ni pozabljen pred Bogom?
7 Lekin ⱨǝtta ⱨǝrbir tal qeqinglarmu sanalƣandur. Xundaⱪ ikǝn, ⱪorⱪmanglar; silǝr nurƣunliƣan ⱪuxⱪaqtin ⱪimmǝtliksilǝr!
Toda celó vsi lasje vaše glave so prešteti. Ne bojte se torej, vredni ste več kakor mnogo vrabcev.
8 — Biraⱪ mǝn silǝrgǝ xuni eytip ⱪoyayki, kim meni insanlarning aldida etirap ⱪilsa, Insan’oƣlimu uni Hudaning pǝrixtiliri aldida etirap ⱪilidu.
Prav tako vam pravim: ›Kdorkoli me bo priznal pred ljudmi, njega bo prav tako Sin človekov priznal pred Božjimi angeli, ‹
9 Biraⱪ insanlarning aldida meni tonumiƣan kixi, Hudaning pǝrixtiliri aldidimu tonulmaydu.
toda kdor me zanika pred ljudmi, bo zanikan pred Božjimi angeli.
10 Insan’oƣliƣa ⱪarxi sɵz ⱪilƣan ⱨǝrⱪandaⱪ kixi kǝqürümgǝ erixǝlǝydu; lekin Muⱪǝddǝs Roⱨⱪa kupurluⱪ ⱪilƣuqi bolsa kǝqürümgǝ erixǝlmǝydu.
In kdorkoli bo govoril besedo zoper Sina človekovega, mu bo odpuščeno, toda tistemu, ki preklinja zoper Svetega Duha, ne bo odpuščeno.
11 Lekin kixilǝr silǝrni sinagoglarƣa yaki ⱨɵkümdarlar wǝ ǝmǝldarlarning aldiƣa elip berip soraⱪⱪa tartⱪanda, «[Ərzgǝ] ⱪandaⱪ jawab bǝrsǝm?» yaki «Nemǝ desǝm bolar?» dǝp ǝndixǝ ⱪilmanglar.
In ko vas privedejo v sinagoge in k sodnikom in oblastem, se ne vznemirjajte in ne skrbite kakšno ali katero besedo boste odgovorili ali kaj boste rekli,
12 Qünki nemǝ deyix kerǝklikini xu waⱪti-saitidǝ Muⱪǝddǝs Roⱨ silǝrgǝ ɵgitidu.
kajti Sveti Duh vas bo v tej isti uri poučil, kaj morate reči.«
13 Kɵpqilik arisidin birsi uningƣa: — Ustaz, akamƣa [atimizdin] [ⱪalƣan] mirasni mǝn bilǝn tǝng ülixixkǝ buyruƣayla — dedi.
Eden iz skupine pa mu je rekel: »Učitelj, spregovori mojemu bratu, naj dediščino deli z menoj.«
14 Lekin u uningƣa jawabǝn: — Buradǝr, kim meni silǝrning üstünglarƣa sotqi yaki ülǝxtürgüqi ⱪildi? — dedi.
Rekel mu je: »Človek, kdo me je naredil sodnika ali delivca nad vama?«
15 U kɵpqilikkǝ ⱪarap: — Pǝhǝs bolup ɵzünglarni ⱨǝrhil tamahorluⱪtin saⱪlanglar. Qünki insanning ⱨayati uning mal-mülüklirining kɵplükigǝ baƣliⱪ ǝmǝstur, dedi.
In rekel jim je: »Pazite in čuvajte se pohlepnosti, kajti bistvo človeškega življenja ni v obilju stvari, ki jih poseduje.«
16 Andin u ularƣa mundaⱪ bir tǝmsilni eytip bǝrdi: — «Bir bayning yeri mol ⱨosul beriptu.
In povedal jim je prispodobo, rekoč: »Zemlja nekega bogataša je obilno obrodila
17 U kɵnglidǝ «Ⱪandaⱪ ⱪilay? Qünki bunqiwala ⱨosulni ⱪoyƣudǝk yerim yoⱪ» — dǝp oylaptu.
in mislil si je sam pri sebi, rekoč: ›Kaj bom storil, ker nimam prostora, kamor bi spravil svoje sadove?‹
18 Andun u: — «Mundaⱪ ⱪilay: — Ⱨazirⱪi ambarlirimni quwuwetip, tehimu qongini yasap, barliⱪ mǝⱨsulatlirim wǝ baxⱪa mal-mülüklirimni xu yǝrgǝ yiƣip saⱪlay!
Pa je rekel: ›To bom storil, podrl bom svoje skednje in zgradil večje in tja bom spravil vse svoje sadove in svoje dobrine.‹
19 Andin ɵz-ɵzümgǝ: «Əy jenim, yiƣip saⱪliƣan, kɵp yil yǝtküdǝk nemǝtliring bar, raⱨǝt iqidǝ yǝp-iqip hux bolƣin!» dǝydiƣan bolimǝn» dǝp oylaptu.
Svoji duši pa bom rekel: ›Duša, veliko dobrin imaš spravljenih za mnogo let; vzemi si počitek, jej, pij in bodi vesela.‹
20 Lekin Huda uningƣa: «Əy ǝhmǝⱪ, bügün keqila jening sǝndin tǝlǝp ⱪilip elinidu; undaⱪta bu topliƣining kimgǝ ⱪalidu?» dǝptu.
Toda Bog mu je rekel: ›Ti bedak, to noč bo tvoja duša zahtevana od tebe. Čigave bodo potem te stvari, ki si jih priskrbel?‹
21 Hudaning aldida dɵlǝtmǝn bolmay, ɵzigǝ hǝzinǝ yiƣⱪanning ⱨali xundaⱪ bolar».
Tak je, kdor zaklade shranjuje zase, ni pa bogat pred Bogom.«
22 Andin u muhlisliriƣa mundaⱪ dedi: — Xuning üqün mǝn silǝrgǝ xuni eytip ⱪoyayki, turmuxunglar toƣruluⱪ, nemǝ yǝrmiz yaki nemǝ kiyǝrmiz, dǝp ǝndixǝ ⱪilmanglar.
Svojim učencem pa je rekel: »Zatorej vam pravim: ›Ne vznemirjajte se in ne skrbite za svoje življenje, kaj boste jedli; niti za telo, kaj boste oblekli.
23 Qünki ⱨayatliⱪ yemǝkliktin, tǝn kiyim-keqǝktin ǝzizdur.
Življenje je več kakor hrana in telo je več kakor oblačilo.
24 Ⱪuzƣunlarƣa ⱪaranglar! Ular terimaydu wǝ yiƣmaydu, ularning ambar, iskilatlirimu yoⱪ. Lekin Huda ularnimu ozuⱪlanduridu. Silǝr ⱪuxlardin ⱪanqilik ǝziz-ⱨǝ!
Preudarite o krokarjih, kajti niti ne sejejo niti ne žanjejo; ki nimajo niti skladišča niti skednja, pa jih Bog hrani. Kako silno ste vi boljši kakor perjad?
25 Aranglarda ⱪaysinglar ƣǝm-ⱪayƣu bilǝn ɵmrünglarni birǝr saǝt uzartalaysilǝr?
In kdo izmed vas lahko z vznemirjanjem in skrbmi svoji postavi doda en komolec?
26 Əgǝr xunqilik kiqikkinǝ ixmu ⱪolunglardin kǝlmisǝ, nemǝ üqün ⱪalƣan ixlar toƣrisida ƣǝm-ǝndixǝ ⱪilisilǝr?
Če torej niste zmožni storiti te stvari, ki je najmanj pomembna, zakaj se vznemirjate in skrbite za ostalo?
27 Nelupǝrlǝrning ⱪandaⱪ ɵsidiƣanliⱪiƣa ⱪarap beⱪinglar! Ular ǝmgǝkmu ⱪilmaydu, qaⱪmu egirmǝydu; lekin silǝrgǝ xuni eytayki, ⱨǝtta Sulayman toluⱪ xan-xǝrǝptǝ turƣandimu uning kiyinixi nilupǝrlǝning bir güliqilikimu yoⱪ idi.
Preudarite lilije, kako rastejo; ne garajo, ne predejo in vendar vam jaz pravim, da Salomon v vsej svoji slavi ni bil oblečen kakor ena izmed teh.
28 Əy ixǝnqi ajizlar! Əmdi Huda daladiki bügün eqilsa, ǝtisi ⱪurup oqaⱪⱪa selinidiƣan axu gül-giyaⱨlarni xunqǝ bezigǝn yǝrdǝ, silǝrni tehimu kiyindürmǝsmu?!
Če torej Bog tako oblači travo, ki je danes na polju in je jutri vržena v peč; kako mnogo bolj bo oblačil vas, oh vi maloverni?
29 Xundaⱪ ikǝn, nemǝ yǝymiz, nemǝ iqimiz dǝp bax ⱪaturmanglar, ⱨeqnemidin ǝndixǝ ⱪilmanglar.
In ne iščite, kaj boste jedli ali kaj boste pili niti ne bodite dvomljivega mišljenja.
30 Qünki ⱨǝrⱪaysi ǝldikilǝr mana xundaⱪ ⱨǝmmǝ nǝrsilǝrgǝ intilidu. Biraⱪ Atanglar silǝrning bu nǝrsilǝrgǝ moⱨtajliⱪinglarni bilidu;
Kajti za vsemi temi stvarmi povprašujejo narodi sveta in vaš Oče ve, da imate potrebo za temi stvarmi.
31 xundaⱪ ikǝn, Uning padixaⱨliⱪiƣa intilinglar wǝ u qaƣda, bularning ⱨǝmmisi silǝrgǝ ⱪoxulup nesip bolidu.
Toda raje iščite Božje kraljestvo in vse te stvari vam bodo dodane.
32 Ⱪorⱪmanglar, i kiqik pada! Qünki Atanglar padixaⱨliⱪni silǝrgǝ ata ⱪilixni hux kɵrdi.
Ne bojte se, mali trop, kajti dobra volja vašega Očeta je, da vam da kraljestvo.
33 Mal-mülkünglarni setip, [kǝmbǝƣǝllǝrgǝ] hǝyrhaⱨliⱪ ⱪilinglar. Ɵzünglarƣa uprimaydiƣan ⱨǝmyan, ǝrxlǝrdǝ ⱨǝrgiz tügǝp kǝtmǝydiƣan bir hǝzinǝ ⱨazirlanglar; — xu yǝrdǝ oƣri yeⱪin kǝlmǝydu, küyǝ yǝp yoⱪap kǝtmǝydu.
Prodajte, kar imate in dajte miloščino. Priskrbite si mošnje, ki ne ostarijo, zaklad v nebesih, ki ne izneveri, kjer se noben tat ne približa niti molj ne razkraja.
34 Qünki bayliⱪinglar ⱪǝyǝrdǝ bolsa, ⱪǝlbinglarmu xu yǝrdǝ bolidu.
Kajti kjer je vaš zaklad, tam bo tudi vaše srce.
35 Silǝr belinglarni qing baƣlap, qiraƣliringlarni yandurup turunglar;
Naj bodo vaša ledja opasana in vaše svetilke prižgane,
36 huddi hojayinining toy ziyapitidin ⱪaytip kelixini kütüp turƣan qakarlardǝk, ⱨǝrdaim tǝyyar turunglar. Xuning bilǝn hojayin kelip ixikni ⱪaⱪⱪanda, qakarlar dǝrⱨal qiⱪip ixikni aqidiƣan bolidu.
vi sami pa podobni ljudem, ki čakajo na svojega gospodarja, kdaj se bo vrnil s poroke, da kadar pride in potrka, mu lahko takoj odprejo.
37 Hojayin ⱪaytip kǝlgǝndǝ, qakarlirining oyƣaⱪ, tǝyyar turƣanliⱪini kɵrsǝ, bu qakarlarning bǝhtidur! Mǝn silǝrgǝ bǝrⱨǝⱪ xuni eytip ⱪoyayki, hojayin ɵzi belini baƣlap, ularni dastihanƣa olturƣuzup, ularning aldiƣa kelip xǝhsǝn ɵzi ularni kütüwalidu!
Blagoslovljeni so tisti služabniki, ki jih bo gospodar, ko pride, našel čuječe. Resnično, pravim vam, da se bo opasal in jih primoral, da se usedejo k obedu in bo prišel naprej ter jim stregel.
38 Wǝ ǝgǝr hojayin ikkinqi yaki üqinqi jesǝktǝ kǝlsimu, qakarlirining xundaⱪ oyƣaⱪliⱪini kɵrsǝ, bu ularning bǝhtidur!
In če bo prišel ob drugi straži ali če pride ob tretji straži in jih najde takó, blagoslovljeni so tisti služabniki.
39 Lekin xuni bilip ⱪoyunglarki, ǝgǝr ɵy igisi oƣrining keqidǝ ⱪaysi waⱪitta kelidiƣanliⱪini bilgǝn bolsa, u oyƣaⱪ turup oƣrining ɵygǝ texip kirixigǝ ⱨǝrgiz yol ⱪoymaytti!
In vedite to, da če bi hišni oče vedel, katero uro bi prišel tat, bi stražil in ne bi dovolil, da bi bila njegova hiša vlomljena.
40 Xuning üqün silǝrmu ⱨǝrdaim tǝyyar turunglar; qünki Insan’oƣli silǝr oylimiƣan waⱪit-saǝttǝ ⱪaytip kelidu.
Bodite torej tudi vi pripravljeni, kajti Sin človekov prihaja ob uri, za katero ne mislite.‹«
41 Petrus uningdin: — I Rǝb, sǝn bu tǝmsilni bizgila ⱪaritip eyttingmu yaki ⱨǝmmǝylǝngǝ ⱪaritipmu? — dǝp soridi.
Potem mu je Peter rekel: »Gospod, govoriš to prispodobo nam ali celó vsem?«
42 Rǝb mundaⱪ dedi: — Hojayini ɵz ɵyidikilǝrgǝ mǝs’ul ⱪilip, ularƣa tegixlik bolƣan axliⱪni waⱪti-waⱪtida tǝⱪsim ⱪilip berixkǝ tǝyinlǝydiƣan ixǝnqlik wǝ pǝmlik ƣojidar kim bolidu?
Gospod pa je rekel: »Kdo je potem tisti zvesti in modri oskrbnik, ki ga bo njegov gospodar naredil za vladarja nad njegovo družino, da jim ob pravšnjem obdobju da njihove deleže hrane?
43 Hojayin ɵyigǝ ⱪaytⱪanda, qakirining xundaⱪ ⱪiliwatⱪinining üstigǝ kǝlsǝ, bu qakarning bǝhtidur!
Blagoslovljen je tisti služabnik, ki ga bo njegov gospodar, ko pride, našel tako početi.
44 Mǝn silǝrgǝ bǝrⱨǝⱪ xuni eytip ⱪoyayki, hojayin uni pütün igilikini baxⱪuruxⱪa ⱪoyidu.
Resnično vam povem, da ga bo naredil za vladarja nad vsem, kar ima.
45 Lekin mubada xu qakar kɵnglidǝ: «Hojayinim ⱨayal bolup ⱪalidu» dǝp, baxⱪa qakarlar wǝ dedǝklǝrni bozǝk ⱪilixⱪa wǝ yǝp-iqip, mǝst boluxⱪa baxlisa,
Toda če pa ta služabnik v svojem srcu reče: ›Moj gospodar odlaša svoj prihod‹ in bo začel pretepati sluge in dekle, jesti in piti ter biti pijan,
46 Xu qakarning hojayini kütülmigǝn bir küni, oylimiƣan bir waⱪitta ⱪaytip kelidu wǝ uni kesip ikki parqǝ ⱪilip, uning nesiwisini etiⱪadsizlar bilǝn ohxax tǝⱪdirdǝ bekitidu.
bo gospodar tega služabnika prišel na dan, ko ga ne pričakuje in ob uri, ki se je ne zaveda in ga bo razsekal narazen ter mu določil njegov delež z neverniki.
47 Əmdi hojayinining iradisini bilip turup, tǝyyarlinip turmiƣan wǝ hojayinining iradisi boyiqǝ ⱪilmiƣan qakar boluxiƣa tayaⱪ yǝydu.
Ta služabnik pa, ki je poznal voljo svojega gospodarja in se ni pripravil niti ni storil glede na njegovo voljo, bo pretepen z mnogimi udarci biča.
48 Biraⱪ hojayinining iradisini bilmǝy turup, tayaⱪ yeyixkǝ tegixlik ixlarni ⱪilƣan qakar azraⱪ tayaⱪ yǝydu. Kimgǝ kɵp berilsǝ, uningdin tǝlǝp ⱪilinidiƣini kɵp bolidu. Qünki adǝmlǝr kimgǝ kɵp amanǝt ⱪoyƣan bolsa, uningdin tǝlǝp ⱪilidiƣinimu kɵp bolidu.
Toda kdor ni vedel, pa je zagrešil stvari, vredne bičanja, bo pretepen z malo udarci biča. Kajti komurkoli je mnogo dano, se bo od njega mnogo zahtevalo, in komur so ljudje mnogo izročili, bodo od njega terjali tem več.
49 Mǝn yǝr yüzigǝ ot taxlap tutaxturuxⱪa kǝldim wǝ bu otning tutixixiƣa nǝⱪǝdǝr tǝⱪǝzzamǝn!
Prišel sem, da pošljem ogenj na zemljo in kako si želim, da bi bil ta prižgan?
50 Lekin mǝn aldi bilǝn bir qɵmüldürüx bilǝn qɵmüldürülüxüm kerǝk wǝ bu qümüldürülüxüm ǝmǝlgǝ axurulƣuqǝ intayin ⱪiynilimǝn!
Toda imam krst, da bom z njim krščen in kako sem omejen, dokler se to ne dovrši!
51 Silǝr meni yǝr yüzigǝ tinqliⱪ elip kǝldimikin, dǝp oylap ⱪaldinglarmu? Yaⱪ, mǝn xuni silǝrgǝ eytayki, tinqliⱪ ǝmǝs, bɵlünüx elip kǝldim!
Mislite, da sem prišel, da dam mir na zemljo? Povem vam: ›Ne, temveč prej razkol,
52 Qünki buningdin keyin, bir ɵydiki bǝx kixi bɵlünidu; üqi ikkisigǝ ⱪarsi wǝ ikkisi üqigǝ ⱪarxi bɵlünidu.
kajti odslej jih bo v eni hiši pet razdeljenih, trije proti dvema in dva proti trem.
53 Ata oƣliƣa wǝ oƣul atisiƣa, ana ⱪiziƣa wǝ ⱪiz anisiƣa, ⱪeynana kelinigǝ wǝ kelin ⱪeynanisiƣa ⱪarxi turidu.
Oče bo razdeljen proti sinu in sin proti očetu; mati proti hčeri in hči proti materi; tašča proti snahi in snaha proti svoji tašči.‹
54 Əysa yǝnǝ toplaxⱪan adǝmlǝrgǝ mundaⱪ dedi: — Silǝr künpetix tǝrǝptin bulutning qiⱪⱪinini kɵrsǝnglar, dǝrⱨal «yamƣur yaƣidu» dǝysilǝr, wǝ dǝrwǝⱪǝ xundaⱪ bolidu.
Množici pa je rekel tudi: ›Ko vidite oblak dvigati se iz zahoda, nemudoma pravite: ›Dež prihaja, ‹ in tako se zgodi.
55 Jǝnub tǝrǝptin xamalning qiⱪⱪinini kɵrsǝnglar, «Ⱨawa issiydu» dǝysilǝr wǝ dǝrwǝⱪǝ xundaⱪ bolidu.
In ko vidite pihati južni veter, pravite: ›Vroče bo, ‹ in tako se pripeti.
56 Əy sahtipǝzlǝr! Silǝr yǝr bilǝn kɵkning rǝnggini pǝrⱪ etǝlǝysilǝr-yu, ⱪandaⱪsigǝ bu zamanni pǝrⱪ etǝlmǝysilǝr?!
Vi hinavci, lahko razpoznate obličje neba in zemlje, toda kako to, da ne razpoznate tega časa?
57 Əmdi nemixⱪa ⱪaysi ixlarning durus ikǝnlikigǝ ɵzünglar ⱨɵküm ⱪilip baⱪmaysilǝr?!
Da, in zakaj celó sami od sebe ne sodite, kar je prav?
58 Qünki dǝwagiring bilǝn birgǝ sotqi aldiƣa barƣiningda, uning bilǝn yolda ketiwatⱪiningda, uning bilǝn yarixip dost boluxⱪa intilgin; bolmisa, u seni sotqiƣa, sotqi bolsa gundipayƣa tapxuridu wǝ gundipay seni zindanƣa taxlaydu.
Ko greš s svojim nasprotnikom k oblastniku, ko si še na poti, se posveti prizadevanju, da boš lahko osvobojen pred njim; da te ta ne bi privlekel k sodniku in sodnik te izroči častniku, častnik pa te vrže v ječo.
59 Mǝn sanga xuni eytip ⱪoyayki, [ⱪǝrzingning] ǝng ahirⱪi bir tiyininimu ⱪoymay tɵlimigüqǝ, xu yǝrdin ⱨǝrgiz qiⱪalmaysǝn.
Povem ti; ne boš odšel od tam, dokler ne odplačaš tudi zadnjega kovanca.«
