Batur Ⱨakimlar 20
1 Xuning bilǝn Israillarning ⱨǝmmisi qiⱪip, jamaǝt Dandin tartip Bǝǝr-Xebaƣiqǝ yiƣilip Gilead zeminining hǝlⱪi bilǝn ⱪoxulup Mizpaⱨda, Pǝrwǝrdigarning aldiƣa kelip bir adǝmdǝk boldi.
Potem so vsi Izraelovi otroci odšli ven in skupnost je bila zbrana skupaj kakor en mož, od Dana, celo do Beeršébe, z gileádsko deželo, h Gospodu v Micpi.
2 Pütkül ⱪowmning qongliri, yǝni Israilning ⱨǝmmǝ ⱪǝbilisining baxliⱪliri Hudaning hǝlⱪining jamaiti arisida ⱨazir boldi. Jamaǝt jǝmiy bolup tɵt yüz ming ⱪiliq tutⱪan piyadǝ ǝskǝr idi
Vodje izmed vsega ljudstva, torej izmed vseh Izraelovih rodov, so se predstavili v zboru Božjega ljudstva, štiristo tisoč pešcev, ki so izdirali meč.
3 (Binyaminlar Israilning Mizpaⱨda jǝm bolƣinidin ǝmdi hǝwǝr tapⱪanidi). Israillar sürüxtǝ ⱪilip: «Bu rǝzil ix ⱪandaⱪ yüz bǝrdi?» — dǝp soridi.
(Torej Benjaminovi otroci so slišali, da so Izraelovi otroci odšli gor do Micpe.) Potem so Izraelovi otroci rekli: »Povej nam, kako je bila ta zlobnost?«
4 Ɵltürülgǝn qokanning eri Lawiy kixi jawab berip mundaⱪ dedi: — «Mǝn bolsam ɵz kenizikimni elip, Binyaminning Gibeaⱨ xǝⱨirigǝ ⱪonƣili barƣanidim;
Lévijevec, soprog ženske, ki je bila umorjena, je odgovoril in rekel: »Prišel sem v Gíbeo, ki pripada Benjaminu, jaz in moja priležnica, da prenočiva.
5 Gibeaⱨning adǝmliri keqidǝ manga ⱨujum ⱪilmaⱪqi bolup, meni dǝp ɵyni ⱪorxiwaldi. Ular meni ɵltürüxni ⱪǝstlidi, kenizikimni bolsa ular ayaƣ asti ⱪilip ɵltürüwǝtti.
Možje iz Gíbee pa so vstali zoper mene in ponoči obdali hišo naokoli mene in me mislili umoriti. Mojo priležnico pa so posilili, da je mrtva.
6 Xuning bilǝn mǝn kenizikimning jǝsitini parqǝ-parqǝ ⱪilip, kixilǝrgǝ kɵtürtküzüp Israilning mirasi bolƣan zeminning ⱨǝrbir yurtiƣa ǝwǝttim. Qünki ular Israil iqidǝ pasiⱪliⱪ wǝ iplasliⱪ ⱪildi.
Vzel sem svojo priležnico, jo razsekal na kose in jo razposlal po vsej deželi Izraelove dediščine, kajti v Izraelu so zagrešili nespodobnost in neumnost.
7 Mana, ǝy barliⱪ Israillar, silǝr ⱨǝmminglar oylinip, mǝsliⱨǝt kɵrsitinglar».
Glejte, vi vsi ste Izraelovi otroci, dajte tukaj svojo besedo in nasvet.«
8 Xuning bilǝn ⱨǝmmǝ hǝlⱪ bir adǝmdǝk ⱪopup: — Arimizdin nǝ ⱨeqkim ɵz qedirigǝ barmisun nǝ ⱨeqkim ɵz ɵyigǝ ⱪaytmisun,
Vse ljudstvo je vstalo kakor en mož, rekoč: »Nobeden izmed nas ne bo šel k svojemu šotoru niti se nobeden izmed nas ne bo obrnil v svojo hišo.
9 bǝlki biz Gibeaⱨⱪa xundaⱪ ⱪilayliki: — Biz qǝk taxlap uningƣa ⱨujum ⱪilayli;
Toda sedaj bo to stvar, ki jo bomo storili Gíbei. Šli bomo gor po žrebu zoper njo
10 biz Israilning ⱨǝmmǝ ⱪǝbilisidikilǝrdin yüzning iqidin onni, mingdin yüzni, on mingdin mingni tallap qiⱪip, ularni hǝlⱪ üqün ozuⱪ-talⱪan yǝtküzüxkǝ tǝyinlǝyli. Xundaⱪ ⱪilip hǝlⱪ Binyamin yurtidiki Gibeaⱨ xǝⱨirigǝ berip, ularning Israil iqidǝ ⱪilƣan barliⱪ iplasliⱪini ularning ɵz bexiƣa yandursun, — deyixti.
in vzeli bomo po vseh Izraelovih rodovih deset mož izmed sto in sto izmed tisoč in tisoč izmed deset tisoč, da prinesejo živež za ljudstvo, da bodo lahko delali, ko pridejo v Benjaminovo Gíbeo, glede na vso neumnost, ki so jo oni storili v Izraelu.«
11 Xuning bilǝn Israilning ⱨǝmmǝ adǝmliri bir adǝmdǝk bolup, u xǝⱨǝrgǝ ⱨujum ⱪilixⱪa toplandi.
Tako so bili vsi Izraelovi možje, zbrani zoper mesto, povezani skupaj kakor en mož.
12 Andin Israil ⱪǝbililiri Binyaminning barliⱪ jǝmǝtlirigǝ ǝlqi ǝwǝtip: — Aranglarda yüz bǝrgǝn bu rǝzillik zadi nemǝ ix?
Izraelovi rodovi so poslali može skozi ves Benjaminov rod, rekoč: »Kakšna zlobnost je ta, ki je bila storjena med vami?
13 Əmdi Gibeaⱨdiki bu lükqǝklǝrni bizgǝ tutup beringlar. Xuning bilǝn biz ularni ɵlümgǝ mǝⱨkum ⱪilip, Israildin rǝzillikni yoⱪ ⱪilayli, — dedi. Lekin Binyaminlar ɵz ⱪerindaxliri bolƣan Israillarning sɵzini tingximidi,
Zdaj nam torej izročite može, Beliálove otroke, ki so v Gíbei, da jih lahko usmrtimo in iz Izraela odstranimo zlo.« Toda Benjaminovi otroci niso hoteli prisluhniti glasu njihovih bratov, Izraelovih otrok,
14 bǝlki Binyaminlar Israilƣa ⱪarxi jǝng ⱪilix üqün xǝⱨǝr-xǝⱨǝrlǝrdin kelip Gibeaⱨda yiƣildi.
temveč so se Benjaminovi otroci zbrali skupaj iz vseh mest v Gíbeo, da gredo ven, da se bojujejo zoper Izraelove otroke.
15 U waⱪitta Binyaminlardin xǝⱨǝr-xǝⱨǝrlǝrdin tizimlanƣanlar yigirmǝ altǝ ming ⱪiliq tutⱪan ǝrkǝk idi. Uningdin baxⱪa Gibeaⱨdin hillanƣan yǝttǝ yüz ǝskǝr bar idi.
Benjaminovi otroci so bili ob tistem času prešteti iz mest, šestindvajset tisoč mož, ki so izdirali meč, poleg prebivalcev Gíbee, katerih je bilo preštetih sedemsto izbranih mož.
16 Bu pütkül ⱪoxun arisida hillanƣan yǝttǝ yüz solhay ǝskǝr bolup, salƣuƣa taxni selip nixanƣa atsa, ⱪilqimu ⱪeyip kǝtmǝytti.
Med vsem tem ljudstvom je bilo tam sedemsto izbranih mož, ki so bili levični. Vsak je lahko metal kamne za las natančno in ni zgrešil.
17 Binyamin ⱪǝbilisidin baxⱪa, Israilning adǝmliri sanaⱪtin ɵtküzüliwidi, ⱪiliq tutⱪanlar tɵt yüz ming ǝrkǝk qiⱪti; bularning ⱨǝmmisi jǝngqilǝr idi.
Mož iz Izraela, poleg Benjamina, je bilo preštetih štiristo tisoč mož, ki so izdirali meč. Vsi ti so bili bojevniki.
18 Israil ⱪopup Bǝyt-Əlgǝ qiⱪip Hudadin: — Bizning arimizdin kim awwal qiⱪip Binyaminlar bilǝn soⱪuxsun, dǝp soriwidi, Pǝrwǝrdigar jawab berip: — Yǝⱨuda [awwal] qiⱪsun, dedi.
Izraelovi otroci so vstali in odšli gor h Gospodovi hiši in vprašali za nasvet od Boga ter rekli: »Kdo izmed nas bo prvi šel gor v bitko zoper Benjaminove otroke?« Gospod je rekel: »Juda bo prvi šel gor.«
19 Xuning bilǝn Israillar ǝtisi sǝⱨǝr ⱪopup Gibeaⱨning udulida qedirgaⱨ tikti.
Izraelovi otroci so zjutraj vstali in se utaborili zoper Gíbeo.
20 Andin Israilning adǝmliri Binyamin bilǝn uruxuxⱪa qiⱪip, Gibeaⱨning yenida raslinip ularƣa ⱪarxi sǝp tüzdi.
Izraelovi možje so odšli ven, da se bojujejo zoper Benjamina. Izraelovi možje so se razvrstili, da se bojujejo zoper te v Gíbei.
21 Xu küni Binyaminlar Gibeaⱨdin qiⱪip, Israildin yigirmǝ ikki ming kixini ɵltürüp, yǝrgǝ yǝksan ⱪiliwǝtti.
Benjaminovi otroci so prišli ven iz Gíbee in izmed Izraelcev ta dan do tal uničili dvaindvajset tisoč mož.
22 Lekin Israilning adǝmliri jasarǝtkǝ kelip, awwalⱪi küni sǝp tüzgǝn jayda ikkinqi küni yǝnǝ sǝp tüzdi.
Ljudstvo Izraelovih mož se je ohrabrilo in svojo bitko ponovno razvrstilo na kraju, kjer so se razvrstili prvi dan.
23 [sǝp tüzüxtin awwalⱪi ahximi] Israil Pǝrwǝrdigarning aldiƣa berip, kǝq kirgüqǝ pǝryad ⱪilip yiƣlap, Pǝrwǝrdigardin yol sorap: — Biz ɵz ⱪerindiximiz bolƣan Binyamin nǝsilliri bilǝn yǝnǝ uruxuxⱪa qiⱪsaⱪ bolamdu, bolmamdu? — dǝp soriwidi, Pǝrwǝrdigar jawab berip: — Ularƣa ⱨujum ⱪilinglar, dedi.
(Izraelovi otroci so odšli gor in do večera jokali pred Gospodom in prosili Gospoda za nasvet, rekoč: »Ali naj grem ponovno gor v bitko zoper otroke Benjamina, svojega brata?« Gospod je rekel: »Pojdite gor zoper njih.«)
24 Xuning bilǝn Israillar ikkinqi küni Binyaminlarƣa yeⱪin kelip ⱨujum ⱪildi.
Izraelovi otroci so se drugi dan približali zoper Benjaminove otroke.
25 Binyaminmu ikkinqi küni Gibeaⱨdin qiⱪip Israillar bilǝn soⱪuxup, ularning on sǝkkiz ming adimini ɵltürüp, yǝrgǝ yǝksan ⱪiliwǝtti; bularning ⱨǝmmisi ⱪiliq tutⱪanlardin idi.
Benjamin je drugi dan odšel naprej, ven iz Gíbee, zoper njih in izmed Izraelovih otrok do tal ponovno uničil osemnajst tisoč mož. Vsi ti so izdirali meč.
26 Andin Israillarning ⱨǝmmisi, yǝni pütün ⱪoxun ⱪopup Bǝyt-Əlgǝ qiⱪip yiƣlap, xu küni Pǝrwǝrdigarning aldida kǝqkiqǝ roza tutup, Pǝrwǝrdigarning aldida kɵydürmǝ ⱪurbanliⱪ bilǝn inaⱪliⱪ ⱪurbanliⱪi ɵtküzdi.
Potem so vsi Izraelovi otroci in vse ljudstvo odšli gor in prišli k Božji hiši, jokali in tam sedeli pred Gospodom in se ta dan postili do večera in pred Gospodom darovali žgalne daritve in mirovne daritve.
27 Xu künlǝrdǝ Hudaning ǝⱨdǝ sanduⱪi xu yǝrdǝ bolup, Ⱨarunning ǝwladi, Əliazarning oƣli Finiⱨas uning aldida hizmǝt ⱪilatti; xuning bilǝn Israillar Pǝrwǝrdigardin yol sorap: — Biz ɵz ⱪerindiximiz bolƣan Binyaminning nǝsilliri bilǝn yǝnǝ uruxuxⱪa qiⱪamduⱪ yaki tohtap ⱪalamduⱪ? — dǝp soridi; Pǝrwǝrdigar jawabǝn: — Qiⱪinglar, qünki ǝtǝ Mǝn ularni sening ⱪolungƣa tapxurimǝn, dedi.
Izraelovi otroci so poizvedeli od Gospoda (kajti skrinja Božje zaveze je bila v tistih dneh tam
in Pinhás, sin Eleazarja, sinú Arona, je v tistih dneh stal pred njo), rekoč: »Ali naj grem ponovno ven v bitko zoper otroke Benjamina, svojega brata ali naj odneham?« Gospod je rekel: »Pojdi gor, kajti jutri ti jih bom izročil v roko.«
29 Buni anglap Israil hǝlⱪi Gibeaⱨning ǝtrapiƣa ǝskǝrlǝrni pistirma ⱪoydi;
Izrael je okoli Gíbee postavil prežavce v zasedi.
30 üqinqi küni Israillar ilgiriki ikki ⱪetimⱪidǝk Binyaminlarƣa ⱨujum ⱪilixⱪa Gibeaⱨning uduliƣa kelip sǝp tüzdi.
Izraelovi otroci so na tretji dan odšli gor zoper Benjaminove otroke in se kakor poprej razvrstili zoper Gíbeo.
31 Binyamin [Israil] hǝlⱪigǝ ⱪarxi jǝnggǝ qiⱪiwidi, hǝlⱪ ularni xǝⱨǝrdin azdurup qiⱪti. Ular Bǝyt-Əlgǝ qiⱪidiƣan yol wǝ Gibeaⱨⱪa baridiƣan yolning üstidǝ ⱨǝm dalada hǝlⱪni ilgiriki ikki ⱪetimⱪidǝk urup ⱪirƣili turdi. Israilning adǝmliridin ottuzqǝ kixini ɵltürdi.
Benjaminovi otroci so odšli ven zoper ljudstvo in bili so odvlečeni od mesta in začeli udarjati izmed ljudstva in ubili trideset mož iz Izraela, kakor poprej na glavnih cestah, od katerih gre ena gor k Božji hiši, druga pa h Gíbei na polje.
32 Binyaminlar: — Ular yǝnila awwalⱪidǝk mǝƣlup boldi, — deyixti. Əmma Israil: — Bizlǝr ⱪeqip ularni xǝⱨǝrdin ǝgǝxtürüp qiⱪip, yollarƣa elip qiⱪayli, dǝp mǝsliⱨǝtlixiwalƣanidi.
Benjaminovi otroci so rekli: »Udarjeni so pred nami kakor poprej.« Toda Izraelovi otroci so rekli: »Bežimo in jih od mesta potegnimo h glavnim cestam.«
33 Xuning bilǝn Israilning ⱨǝmmǝ adǝmliri ɵz jayidin ⱪopup Baal-Tamarƣa berip sǝp tüzdi, pistirmida turƣan Israillarmu ɵz jayidin, yǝni Gebadiki qimǝndin qiⱪip kǝldi.
Vsi Izraelovi možje so se dvignili iz svojega kraja in se razvrstili pri Báal Tamari. Izraelovi prežavci v zasedi pa so prišli naprej iz svojih krajev, torej iz travnikov Gíbee.
34 Israilning arisidin sǝrhil on ming kixi Gibeaⱨning udulidin uningƣa ⱨujum ⱪildi, jǝng ⱪattiⱪ boldi. Lekin Binyaminlar ɵzlirining üstigǝ bala yeⱪinlaxⱪinini bilmǝy ⱪaldi.
Tam je prišlo zoper Gíbeo deset tisoč izbranih mož iz vsega Izraela in bitka je bila huda. Toda niso vedeli, da je bilo zlo blizu njih.
35 Pǝrwǝrdigar Binyaminlarni Israilning aldida mǝƣlup ⱪilƣaqⱪa, ular u küni Binyaminlardin yigirmǝ bǝx ming bir yüz ⱪiliq tutⱪan adǝmni ɵltürdi.
Gospod je udaril Benjamina pred Izraelom in Izraelovi otroci so izmed Benjaminovcev ta dan uničili petindvajset tisoč in sto mož. Vsi ti so izdirali meč.
36 Əmdi Binyaminlar ɵzlirining mǝƣlup bolƣinini kɵrdi. Israilning adǝmliri ǝslidǝ Gibeaⱨⱪa ⱪoyƣan pistirmidiki kixilirigǝ ixǝnq ⱪilip, Binyaminlarni aldap, aldida qekingǝnidi.
Tako so Benjaminovi otroci videli, da so bili udarjeni, kajti možje iz Izraela so dali prostor Benjaminovcem, ker so zaupali v prežavce v zasedi, ki so jih postavili poleg Gíbee.
37 U waⱪitta pistirmidikilǝr tezdin atlinip Gibeaⱨⱪa ⱨujum ⱪilip besip kirip, xǝⱨǝrdikilǝrning ⱨǝmmisini ⱪiliqlap ⱪirdi.
Prežalci v zasedi so pohiteli in navalili na Gíbeo in prežavci v zasedi so šli vzdolž in vse mesto udarili z ostrino meča.
38 Israillar ǝslidǝ pistirmidikilǝr bilǝn aldin’ala nixan üqün bǝlgǝ bekitkǝnidi, yǝni xǝⱨǝrgǝ ot ⱪuyup, ⱪelin tütün tüwrükining asmanƣa kɵtürülüxini bǝlgǝ ⱪilixⱪa kelixiwalƣanidi.
Torej tam je bilo določeno znamenje med Izraelovimi možmi in prežavci v zasedi, da naj bi naredili velik plamen z dimom, ki se vzdiguje iz mesta.
39 Xunga Israilning adǝmliri uruxtin waⱪtinqǝ qekingǝndǝ, Binyaminlar Israilning adǝmlirini urup soⱪup, ottuzqǝ kixini ɵltürüp: — Mana, Israil awwalⱪi jǝngdikidǝk aldimizda xǝksiz tarmar bolidu, — deyixti.
Ko so se Izraelovi možje obrnili v bitko, je Benjamin začel udarjati in izmed Izraelovih mož ubil okoli trideset oseb, kajti rekli so: »Zagotovo so udarjeni pred nami kakor v prvi bitki.«
40 Lekin xǝⱨǝrning iqidin tütün tüwrük ɵrlǝp qiⱪⱪanda, Binyaminlar kǝynigǝ burulup ⱪariwidi, mana, pütkül xǝⱨǝr is-tütǝk bolup asmanlarƣa kɵtürülüp ketiwatatti.
Toda ko se je plamen s stebrom dima začel dvigovati iz mesta, so Benjaminovci pogledali za seboj in glej, plamen mesta se je vzdigoval k nebu.
41 Xu ⱨaman Israilning adǝmliri burulup yenip kǝldi, Binyaminning adǝmliri bolsa: Bizgǝ bala yeⱪinlaxti dǝp, wǝⱨimigǝ qüxti.
Ko so se Izraelovi možje ponovno obrnili, so bili možje Benjamina osupli, kajti videli so, da je nadnje prišlo zlo.
42 Ular Israillarning aldidin burulup qɵllükkǝ mangidiƣan yol bilǝn ⱪeqip kǝtti; lekin jǝng ularning kǝynidin iz besip mangdi; ǝtrapidiki ⱨǝrⱪaysi xǝⱨǝrlǝrdin adǝmlǝr qiⱪip ularni ariƣa elip ⱨalak ⱪildi.
Zato so svoje hrbte obrnili pred Izraelovimi možmi na pot divjine, toda bitka jih je dohitela in tiste, ki so prišli iz mest, so uničili v njihovi sredi.
43 Xu tǝriⱪidǝ ular Binyaminlarni ⱪorxiwaldi, ularni kün qiⱪix tǝripidiki Gebaning uduliƣiqǝ tohtimay ⱪoƣlap berip, qǝylǝp ɵltürdi.
Tako so naokoli obkolili Benjaminovce in jih preganjali in jih z lahkoto pomendrali nasproti Gíbei, proti sončnemu vzhodu.
44 Buning bilǝn Binyaminlardin on sǝkkiz ming kixi ɵldi, ularning ⱨǝmmisi batur palwanlar idi.
Tam je iz Benjamina padlo osemnajst tisoč mož. Vsi ti so bili junaški možje.
45 Baxⱪiliri burulup qɵl tǝrǝpkǝ ⱪeqip, Rimmon ⱪoram texiƣa bardi; ǝmma Israillar yollarda huddi baxaⱪ tǝrgǝndǝk ulardin bǝx ming adǝmni ɵltürdi; andin ularning kǝynidin Gidomƣiqǝ ⱪoƣlap berip, yǝnǝ ikki ming adǝmni ɵltürdi.
In obrnili so se in pobegnili proti divjini, k Rimónovi skali. In od njih so zbrali po glavnih cestah pet tisoč mož in trdo so jih zasledovati do Gidóma in jih izmed njih usmrtili dva tisoč.
46 U küni Binyaminlardin ɵltürülgǝnlǝr yigirmǝ bǝx ming adǝm idi. Bularning ⱨǝmmisi palwanlar bolup, ⱪiliq tutⱪanlar idi.
Tako, da je bilo vseh, ki so ta dan padli iz Benjamina, petindvajset tisoč mož, ki so izdirali meč. Vsi ti so bili junaški možje.
47 Ⱨalbuki, ulardin pǝⱪǝt altǝ yüz adǝm ⱪalƣanidi, ular burulup qɵl tǝrǝpkǝ ⱪeqip, Rimmondiki tik yarƣa bardi. Ular Rimmondiki tik yarda tɵt ay turdi.
Toda šeststo mož se je obrnilo in pobegnilo v divjino, k Rimónovi skali in v Rimónovi skali so ostali štiri mesece.
48 Israillar yǝnǝ Binyaminlarning zeminiƣa yenip kelip, ⱨǝmmǝ xǝⱨǝrlǝrdiki adǝmlǝrni, qarpaylarni ⱨǝm uqriƣanlarning ⱨǝmmisini ⱪiliq bilǝn ⱪiriwǝtti, xundaⱪla ot ⱪuyup, udul kǝlgǝn xǝⱨǝrlirining ⱨǝmmisini kɵydürüwǝtti.
Izraelovi možje so se ponovno obrnili nad Benjaminove otroke in jih udarili z ostrino meča, kakor tudi može iz vsakega mesta, tako žival in vse, kar je prišlo k roki. Prav tako so požgali vsa mesta, h katerim so prišli.
