< Yuⱨanna 6 >

1 Bu ixlardin keyin, Əysa Galiliyǝ dengizi (Tiberiyas dengizi dǝpmu atilidu)ning u ⱪetiƣa ɵtti.
Po tem odide Jezus na oni kraj morja Galilejskega ali Tiberijskega.
2 Zor bir top halayiⱪ u kesǝllǝrni saⱪaytⱪan mɵjizilik alamǝtlirini kɵrdi wǝ uning kǝynidin ǝgixip mangdi.
In šlo je za njim veliko ljudstva, ko so videli njegove čudeže, ki jih je delal na bolnikih.
3 Əysa taƣⱪa qiⱪip, u yǝrdǝ muhlisliri bilǝn billǝ olturdi.
Jezus pa izide na goro, in tu je z učenci svojimi sedel.
4 U qaƣda Yǝⱨudiylarning ⱨeyti, yǝni «ɵtüp ketix ⱨeyti»ƣa az ⱪalƣan waⱪit idi.
Bila ja pa blizu Velika noč, praznik Judovski.
5 Əysa bexini kɵtürüp, zor bir top halayiⱪning ɵzining aldiƣa keliwatⱪanliⱪini kɵrüp, Filiptin: — Bularƣa yǝydiƣanƣa nanni nǝdin alimiz? — dǝp soridi
Povzdignivši torej Jezus očí, in videvši, da veliko ljudstva k njemu dohaja, reče Filipu: Kje bomo kupili kruha, da bodo tí jedli?
6 (lekin u bu sɵzni Filipni sinax üqün eytⱪanidi. Qünki u ɵzining nemǝ ⱪilidiƣanliⱪini bilǝtti).
(To je pa govoril, izkušajoč ga; kajti on je vedel, kaj bo storil.)
7 Filip jawabǝn: — Ikki yüz dinarƣa nan alsaⱪmu, ⱨǝrbirigǝ kiqikkinǝ bir qixlǝmdin yeyixkimu yǝtmǝydu!
Odgovorí mu Filip: Za dve sto grošev kruha jim ni dosti, da bi vsakteri od njih kaj malega dobil.
8 Muhlislardin biri, yǝni Simon Petrusning inisi Andriyas Əysaƣa:
Reče mu eden učencev njegovih Andrej brat Simona Petra:
9 — Bu yǝrdǝ kiqik bir oƣul bala bar, uningda bǝx arpa nan bilǝn ikki kiqik beliⱪ bar. Lekin xunqǝ kɵp hǝlⱪⱪǝ bu nemǝ bolidu?! — dedi.
En deček je tu, kteri ima pet hlebov ječmenovih in dve ribici; ali kaj je to med toliko?
10 Əysa: — Kɵpqilikni olturƣuzunglar, — dedi (u yǝrdǝ ot-qɵp mol ɵskǝnidi). Xuning bilǝn ǝr kixilǝr olturdi; ularning sani bǝx mingqǝ bar idi.
Jezus pa reče: Dajte, posadite ljudí. Bilo je pa veliko trave na tem mestu. In posadé se možjé, kakih pet tisoči na število.
11 Əysa nanlarni ⱪoliƣa elip, [Hudaƣa] tǝxǝkkür eytⱪandin keyin, olturƣanlarƣa ülǝxtürüp bǝrdi. Beliⱪlarnimu xundaⱪ ⱪildi; kɵpqilik haliƣanqǝ yedi.
Tedaj Jezus vzeme hlebe, in zahvali, ter razdelí učencem, učenci pa tém, ki so sedeli: in ravno tako tudi od ribic, kolikor so hoteli.
12 Ⱨǝmmǝylǝn yǝp toyunƣanda, u muhlisliriƣa: — Axⱪan parqilarni yiƣinglar, ⱨeq nǝrsǝ zayǝ bolmisun, — dedi.
Ko so se pa nasitili, velí učencem svojim: Zberite ostanke koscev, da nič ne pogine.
13 Xuning bilǝn ular bǝx arpa nenidin yǝp axⱪan parqilirini on ikki sewǝtkǝ toldurup yiƣiwaldi.
Ter zberó, in napolnijo dvanajst košev koscev od petih hlebov ječmenovih, ki so preostali od téh, ktere so bili pojedli.
14 Əmdi halayiⱪ Əysaning kɵrsǝtkǝn bu mɵjizilik alamitini kɵrüp: «Dunyaƣa kelixi muⱪǝrrǝr bolƣan pǝyƣǝmbǝr ⱨǝⱪiⱪǝtǝn muxu ikǝn!» deyixti.
Ljudjé pa, ko so videli čudež, kterega je bil Jezus storil, govorili so: Ta je res prerok, kteri je imel priti na svet.
15 Xuning bilǝn Əysa ularning kelip ɵzini padixaⱨ boluxⱪa zorlimaⱪqi bolƣanliⱪini bilip, ulardin ayrilip, ⱪaytidin taƣⱪa yalƣuz qiⱪip kǝtti.
Jezus torej, vedoč, da bodo prišli in ga zgrabili, da ga naredé za kralja, umakne se zopet na goro on sam.
16 Kǝqⱪurun, Əysaning muhlisliri dengiz boyiƣa qüxüxti.
Ko se je pa zvečerilo, snidejo učenci njegovi na morje.
17 Ular bir kemigǝ olturup, dengizning u ⱪetidiki Kǝpǝrnaⱨum xǝⱨirigǝ ⱪarap yol elixti (ⱪarangƣu qüxüp kǝtkǝnidi wǝ Əysa tehiqǝ ularning yeniƣa kǝlmigǝnidi).
In stopivši v ladjo, šli so na oni kraj morja v Kapernaum. In uže se jo mračilo, in Jezus ni bil k njim prišel,
18 Ⱪattiⱪ boran qiⱪip, dengiz dolⱪunlap kɵtürülüwatatti.
In morje se je od velikega vetra vzdigalo.
19 Muhlislar palaⱪ urup on-on bir qaⱪirimqǝ mangƣanda, Əysaning dengizning üstidǝ mengip kemigǝ yeⱪinlixiwatⱪanliⱪini kɵrüp, ⱪorⱪuxup kǝtti.
Odplavivši se pa kakih pet in dvajset ali trideset bežajev, ugledajo Jezusa, da hodi po morji, in se približuje ladji; in uplašijo se.
20 Lekin u ularƣa: — Bu mǝn, ⱪorⱪmanglar! — dedi.
On jim pa reče: Jaz sem; ne bojte se!
21 Xuni anglap ular uni kemigǝ qiⱪiriwalƣusi kǝldi; u kemigǝ qiⱪipla, kemǝ dǝrⱨal ular baridiƣan yǝrgǝ yetip bardi.
In željno so ga vzeli v ladjo, in precej je bila ladja na zemlji, v ktero so šli.
22 Ətisi dengizning u tǝripidǝ ⱪalƣan halayiⱪ [aldinⱪi küni] u yǝrdǝ Əysaning muhlisliri qiⱪⱪan kemidin baxⱪa kemining yoⱪluⱪini, Əysaning muhlisliri xu kemigǝ qiⱪⱪanda, Əysaning ular billǝ qiⱪmiƣanliⱪini, bǝlki muhlislirining ɵzlirila kǝtkǝnlikini kɵrgǝnidi.
Drugi dan pa ljudstvo, ktero je stalo onkraj morja, ko je videlo, da ni bilo tam druge ladje, razen tiste ene, v ktero so bili stopili učenci njegovi, in da Jezus ni vstopil z učenci svojimi v ladjo, nego da so bili učenci njegovi sami odšli;
23 Ⱨalbuki, birnǝqqǝ kemǝ-ⱪolwaⱪ Tiberiyas xǝⱨiridin Rǝb tǝxǝkkür eytⱪandin keyin hǝlⱪ nan yegǝn yǝrgǝ yeⱪin kelip tohtidi.
(Prišle so pa druge ladje iz Tiberijade blizu mesta, kjer so bili jedli kruh, ko je Gospod zahvalil; )
24 Xuning bilǝn halayiⱪ Əysaning wǝ muhlislirining u yǝrdǝ yoⱪluⱪini kɵrüpla, kemilǝrgǝ olturup, Əysani izdigili Kǝpǝrnaⱨum xǝⱨirigǝ mangdi.
Ko je torej ljudstvo videlo, da Jezusa ni tu, in tudi učencev njegovih ne: stopijo tudi oni v ladje, in pridejo v Kapernaum, iskajoč Jezusa.
25 Ular uni dengizning u tǝripidǝ tepip uningƣa: — Ustaz, bu yǝrgǝ ⱪaqan kǝlding? — dǝp soraxti.
In ko ga najdejo onkraj morja, rekó mu: Rabi, kedaj si prišel sem?
26 Əysa ularƣa jawabǝn: — Bǝrⱨǝⱪ, bǝrⱨǝⱪ, mǝn silǝrgǝ xuni eytip ⱪoyayki, silǝr meni mɵjizilik alamǝtlǝrni kɵrgǝnlikinglar üqün ǝmǝs, bǝlki nanlardin yǝp toyunƣininglar üqün izdǝysilǝr.
Odgovorí jim Jezus in reče: Resnično resnično vam pravim, iščete me, ne za to, ker ste videli čudeže, nego ker ste jedli hlebe in ste se nasitili.
27 Buzulup ketidiƣan paniy ozuⱪluⱪⱪa ǝmǝs, bǝlki mǝnggü ⱨayatliⱪⱪa baⱪiy ⱪalidiƣan ozuⱪluⱪⱪa intilip ixlǝnglar; buni Insan’oƣli silǝrgǝ beridu; qünki uni Ata, yǝni Huda Ɵzi mɵⱨürlǝp tǝstiⱪliƣan, — dedi. (aiōnios g166)
Trudite se, ne za jed, ktera mine, nego za jed, ktera ostane za večno življenje, ktero vam bo sin človečji dal: kajti tega je potrdil oče Bog. (aiōnios g166)
28 Xuning bilǝn ular uningdin: — Nemigǝ intilip ixlisǝk andin Hudaning ix-hizmitidǝ ixligǝn bolimiz? — dǝp soraxti.
Rekó mu torej: Kaj naj storimo, da bomo delali dela Božja?
29 Əysa ularƣa jawab berip: — Hudaning ix-hizmiti dǝl xuki, U ǝwǝtkinigǝ etiⱪad ⱪilixinglardur, — dedi.
Odgovorí jim Jezus in reče: To je delo Božje, da verujete v tega, kterega je on poslal.
30 Xuning bilǝn ular yǝnǝ: — Undaⱪ bolsa sǝn bizni kɵrüp ɵzünggǝ ixǝndürgüdǝk ⱪandaⱪ mɵjizilik alamǝt yaritisǝn? Zadi nemǝ ix ⱪilip berisǝn?
Pa mu rekó: Kakošno znamenje nam pokazuješ, da bi videli in ti verovali? kaj delaš?
31 Ata-bowilirimiz qɵldǝ yürgǝndǝ, [Zǝburda]: «U ularƣa ǝrxtin qüxürülgǝn nan tǝⱪdim ⱪildi» dǝp pütülgǝndǝk, «manna»ni yegǝn — deyixti.
Očetje naši so jedli mano v puščavi, kakor jo pisano: "Kruh z neba jim je dal jesti."
32 Əysa ularƣa mundaⱪ dedi: — Bǝrⱨǝⱪ, bǝrⱨǝⱪ, mǝn silǝrgǝ xuni eytip ⱪoyayki, silǝrgǝ asmandin qüxkǝn nanni bǝrgüqi Musa ǝmǝs, bǝlki mening Atamdur; U [ⱨazirmu] silǝrgǝ asmandin qüxkǝn ⱨǝⱪiⱪiy nanni beriwatidu.
Pa jim Jezus reče: Resnično resnično vam pravim: Ni vam dal Mojzes kruha z neba; nego oče moj vam daje pravi kruh z neba.
33 Qünki Hudaning neni bolsa pütkül dunyaƣa ⱨayatliⱪ ata ⱪilidiƣan, ǝrxtin qüxküqidur.
Kajti kruh Božji je ta, kteri shaja z neba, in daje življenje svetu.
34 — Tǝⱪsir, ⱨǝmixǝ bizgǝ xu nanni berip turƣaysǝn! — deyixti ular.
Rekó mu torej: Gospod, daj nam vsegdar tega kruha.
35 Əysa ularƣa mundaⱪ dedi: — Ⱨayatliⱪ neni ɵzümdurmǝn! Mening yenimƣa kǝlgǝn ⱨǝrkim ⱨeqⱪaqan aq ⱪalmaydu, manga etiⱪad ⱪilƣan ⱨǝrkim ⱨeqⱪaqan ussimaydu.
Jezus jim pa reče: Jaz sem kruh življenja; kdor k meni dohaja, ne bo nikoli lačen, in kdor veruje v mé, ne bo nikoli ožejal.
36 Lekin silǝrgǝ eytⱪinimdǝk, silǝr meni kɵrgǝn bolsanglarmu, etiⱪad ⱪilmaywatisilǝr.
Ali povedal sem vam, da ste me tudi videli, in ne verujete.
37 Ata manga tapxurƣanlarning ⱨǝrbiri yenimƣa kelidu wǝ mening yenimƣa kǝlgǝnlǝrdin ⱨeqⱪaysisini ⱨǝrgiz taxliwǝtmǝymǝn.
Vse, kar mi oče dá, pride k meni; in kdor pride k meni, ne bom ga izgnal ven:
38 Qünki ɵz iradǝmni ǝmǝs, bǝlki meni Əwǝtküqining iradisini ǝmǝlgǝ axurux üqün ǝrxtin qüxtüm.
Kajti prišel sem z neba, ne da bi delal po svojej volji, nego po volji tega, kteri me je poslal.
39 Meni Əwǝtküqining iradisi bolsa dǝl xuki, uning manga tapxurƣanliridin ⱨeqbirini yittürmǝy, bǝlki ahirⱪi küni ularning ⱨǝmmisini tirildürüxümdin ibarǝt.
Volja očeta, kteri me je poslal, je pa ta, da od tega, kar mi je dal, ničesar ne izgubim, nego da to poslednji dan obudim.
40 Qünki mening Atamning iradisi xuki, Oƣulƣa kɵz tikip ⱪarap, uningƣa etiⱪad ⱪilƣanlarning ⱨǝrbirini mǝnggülük ⱨayatⱪa erixtürüxtur; wǝ mǝn ahirⱪi küni ularni tirildürimǝn. (aiōnios g166)
In volja tega, kteri me je poslal, je ta, da ima vsak, kdor vidi sina in veruje va-nj, večno življenje, in jaz ga bom obudil poslednji dan. (aiōnios g166)
41 Əmdi Yǝⱨudiylar Əysaning: «Ərxtin qüxkǝn nan ɵzümdurmǝn!» degini üqün uningƣa narazi bolup ƣotuldixixⱪa baxlidi:
Tedaj so Judje godrnjali nad njim, da je rekel: Jaz sem kruh, kteri je prišel z neba.
42 — «Bu Yüsüpning oƣli Əysa ǝmǝsmu? Atisinimu, anisinimu tonuydiƣan tursaⱪ, yǝnǝ ⱪandaⱪlarqǝ: — «Ərxtin qüxtüm!» desun?» — deyixǝtti ular.
In govorili so: Kaj ni ta sin Jožefov, komur mi očeta in mater poznamo? Kako torej govorí ta: Z neba sem prišel!
43 Əysa jawabǝn ularƣa mundaⱪ dedi: — [Mening toƣramda] ɵzara ƣotuldaxmanglar.
Jezus pa odgovorí in jim reče: Ne godrnjajte med seboj!
44 Meni ǝwǝtkǝn Ata Ɵzi kixilǝrning ⱪǝlbini tartⱪuzmisa, ⱨeqkim mening yenimƣa kelǝlmǝydu; mening yenimƣa kǝlgǝn ⱨǝrbirini ahirⱪi küni tirildürimǝn.
Nikdor ne more priti k meni, če ga oče, kteri me je poslal, ne privleče, in jaz ga bom obudil poslednji dan.
45 Pǝyƣǝmbǝrlǝrning yazmilirida: «Ularning ⱨǝmmisigǝ Huda tǝripidin ɵgitilidu» dǝp pütülgǝndur. Xunga, Atining [sɵzini] tingxiƣan wǝ uningdin ɵgǝngǝn ⱨǝrbiri mening yenimƣa kelidu.
Pisano je v prerokih: "In vsi bodo učeni od Boga." Kdorkoli je torej slišal od očeta in se je naučil, dohaja k meni;
46 Biraⱪ bu birǝrkim Atini kɵrgǝn degǝnlik ǝmǝs; pǝⱪǝt Hudaning yenidin kǝlgüqi bolsa, u Atini kɵrgǝndur.
Ne da bi bil kdo očeta videl, razen tisti, kteri je od Boga: ta je videl Boga.
47 Bǝrⱨǝⱪ, bǝrⱨǝⱪ, mǝn silǝrgǝ xuni eytip ⱪoyayki, manga etiⱪad ⱪilƣuqi mǝnggülük ⱨayatⱪa igidur. (aiōnios g166)
Resnično resnično vam pravim: Kdor veruje v mé, ima večno življenje. (aiōnios g166)
48 Ⱨayatliⱪ neni ɵzümdurmǝn.
Jaz sem kruh življenja.
49 Ata-bowiliringlar qɵllǝrdǝ «manna» yegini bilǝn yǝnila ɵldi.
Očetje vaši so jedli mano v puščavi, in pomrli so.
50 Lekin mana, ǝrxtin qüxkǝn nan dǝl xundaⱪki, birsi uningdin yegǝn bolsa ɵlmǝydu.
Ta je kruh, kteri shaja z neba: da kdor od njega jé, ne umre.
51 Ərxtin qüxkǝn ⱨayatliⱪ neni ɵzümdurmǝn; kimdǝkim bu nandin yesǝ, ǝbǝdil’ǝbǝdgiqǝ yaxaydu. Mǝn beridiƣan xu nan bolsa mening ǝt-tenimdur, pütkül dunyadikilǝr ⱨayatⱪa igǝ bolsun dǝp, mǝn uni atimaⱪqimǝn. (aiōn g165)
Jaz sem živi kruh, kteri sem z neba prišel; če kdo jé od tega kruha, živel bo vekomaj. Kruh pa, kterega bom jaz dal, je telo moje, ktero bom jaz dal za življenje sveta. (aiōn g165)
52 Bu sɵz bilǝn Yǝⱨudiylar ɵzara talax-tartix ⱪilixiⱪa baxlap: — Bu adǝm bizning yeyiximizgǝ ɵzining ǝt-tenini ⱪandaⱪ berǝlisun?! — deyixǝtti.
Judje so se pa prepirali med seboj, govoreč: Kako nam more ta dati telo jesti?
53 Xunga Əysa ularƣa mundaⱪ dedi: — Bǝrⱨǝⱪ, bǝrⱨǝⱪ, mǝn silǝrgǝ xuni eytip ⱪoyayki, silǝr Insan’oƣlining ǝt-tenini yemigüqǝ wǝ ⱪenini iqmigüqǝ, silǝrdǝ ⱨayatliⱪ bolmaydu.
Pa jim Jezus reče: Resnično resnično vam pravim: Če ne boste jedli telesa sina človečjega, in pili njegove krví, ne boste imeli življenja v sebi.
54 Ət-tenimni yegüqi wǝ ⱪenimni iqküqi mǝnggülük ⱨayatⱪa erixkǝn bolidu wǝ mǝn uni ahirⱪi küni tirildürimǝn. (aiōnios g166)
Kdor jé moje telo, in pije mojo kri, ima večno življenje, in jaz ga bom obudil poslednji dan. (aiōnios g166)
55 Qünki ǝt-tenim ⱨǝⱪiⱪiy ozuⱪluⱪ, ⱪenim bolsa ⱨǝⱪiⱪiy iqimliktur.
Kajti telo moje je prava jed, in kri moja je prava pijača.
56 Ət-tenimni yegüqi wǝ ⱪenimni iqküqi mǝndǝ yaxaydu wǝ mǝnmu uningda yaxaymǝn.
Kdor jé moje telo, in pije mojo kri, prebiva v meni, in jaz v njem.
57 Ⱨayat Ata meni ǝwǝtkǝn wǝ mǝn Atining bolƣanliⱪidin yaxawatⱪinimdǝk, meni yegüqi kixi ⱨǝm mening wasitǝm bilǝn yaxaydu.
Kakor je mene poslal živi oče, in jaz za voljo očeta živim: tako bo tudi tisti, kteri mene jé, živel, za voljo mene.
58 Mana bu ǝrxtin qüxkǝn nandur. Bu nan ata-bowiliringlar yegǝn «[manna]»dǝk ǝmǝs; qünki ular «[manna]»ni yeyixi bilǝn ɵldi; biraⱪ bu nanni istemal ⱪilƣuqi bolsa mǝnggü yaxaydu! (aiōn g165)
Ta je kruh, kteri je z neba prišel; ne kakor so očetje vaši jedli mano, in so pomrli; kdor ta kruh jé, živel bo vekomaj. (aiōn g165)
59 Bu sɵzlǝrni u Kǝpǝrnaⱨumdiki sinagogda tǝlim bǝrginidǝ eytⱪanidi.
To je povedal v shajališči, ko je učil v Kapernaumu.
60 Xuning bilǝn uning muhlisliridin nurƣunliri buni angliƣanda: — Bu tǝlim bǝk eƣir ikǝn! Buni kim anglap kɵtürǝlisun? — deyixti.
Veliko torej učencev njegovih, kteri so poslušali, reče: Trda je ta beseda; kdo jo more poslušati?
61 Biraⱪ ɵz iqidǝ muhlislirining bu toƣrisida ƣotuldaxⱪinini bilgǝn Əysa ularƣa: — Bu sɵzüm silǝrni taydurdimu?
Vedoč pa Jezus sam v sebi, da učenci njegovi godrnjajo nad tem, reče jim: To vas pohujšuje?
62 Əmdi mubada Insan’oƣlining ǝsli kǝlgǝn jayƣa kɵtürülüwatⱪinini kɵrsǝnglar, ⱪandaⱪ bolar?!
Kaj pa, ko boste videli sina človečjega, da gre gor, kjer je poprej bil?
63 [Insanƣa] ⱨayatliⱪ bǝrgüqi — Roⱨtur. Insanning ǝtliri bolsa ⱨeqⱪandaⱪ payda bǝrmǝydu. Mǝn silǝrgǝ eytⱪan sɵzlirim bolsa ⱨǝm roⱨtur wǝ ⱨǝm ⱨayatliⱪtur.
Duh je to, kar oživlja, telo nič ne pomaga; besede, ktere vam jaz govorim, duh so in življenje so.
64 Lekin aranglardin etiⱪad ⱪilmiƣan bǝzilǝr bar, — dedi (qünki Əysa etiⱪad ⱪilmiƣanlarning wǝ ɵzigǝ satⱪunluⱪ ⱪilidiƣanning kim ikǝnlikini baxtila bilǝtti).
So pa nekteri med vami, kteri ne verujejo. Jezus namreč je od začetka vedel, kteri so, da ne verujejo, in kdo je, kteri ga bo izdal.
65 Xuning bilǝn u mundaⱪ dedi: — Mǝn xu sǝwǝbtin silǝrgǝ xuni eyttimki, Atamdin ata ⱪilinmisa, ⱨeqkim mening yenimƣa kelǝlmǝydu!
In pravil je: Za to sem vam rekel, da ne more nihče k meni priti, če mu ne bo dano od očeta mojega.
66 Xu waⱪittin tartip muhlisliridin heli kɵpi qekinip qiⱪip, uning bilǝn yǝnǝ mangmaydiƣan boldi.
Posihmal je veliko učencev njegovih zopet odšlo, in nič več niso ž njim hodili.
67 Xunga Əysa on ikkiylǝndin: — Silǝrmu, ⱨǝm [mǝndin] ketixni halamsilǝr? — dǝp soridi.
Tedaj reče Jezus dvanajsterim: Ali hočete tudi vi oditi?
68 Simon Petrus uningƣa jawab ⱪilip: — I Rǝb, biz kimning yeniƣa ketǝttuⱪ? Mǝnggü ⱨayatliⱪ sɵzliri sǝndilidur! (aiōnios g166)
Pa mu odgovorí Simon Peter: Gospod, h komu pojdemo? Besede večnega življenja imaš. (aiōnios g166)
69 Wǝ xuningƣa ixǝnduⱪ wǝ xuni bilip yǝttuⱪki, sǝn Hudaning Muⱪǝddǝs Bolƣuqisidursǝn! — dedi.
In mi smo verovali, in vémo, da si ti Kristus, sin živega Boga.
70 Əysa ularƣa jawabǝn: — Mǝn silǝr on ikkinglarni tallidim ǝmǝsmu, biraⱪ aranglarda birsi Iblistur! — dedi
Odgovorí jim Jezus: Ali vas nisem jaz dvanajst izvolil, in eden od vas je hudič?
71 (uning bu degini Ixⱪariyotluⱪ Simonning oƣli Yǝⱨudani kɵrsǝtkǝnidi, qünki Yǝⱨuda on ikkiylǝnning biri bolƣini bilǝn, keyin ɵzigǝ satⱪunluⱪ ⱪilidu).
Govoril je pa za Juda Simonovega Iškarijana: kajti ta ga je imel izdati, in bil je eden od dvanajsterih.

< Yuⱨanna 6 >