Yuⱨanna 20
1 Ⱨǝptining birinqi küni tang sǝⱨǝr, Magdalliⱪ Mǝryǝm ⱪǝbrigǝ bardi wǝ ⱪǝbrining aƣzidiki taxning eliwetilgǝnlikini kɵrdi.
A prvi dan tedna pride Marija Magdalena zgodaj, ko je še tema bila, na grob; in ugleda, da je kamen odvaljen od groba.
2 Xunga u yügürginiqǝ kelip Simon Petrus wǝ Əysa sɵygǝn ⱨeliⱪi muhlisning yeniƣa kelip, ularƣa: — Ular Rǝbni ⱪǝbridin yɵtkiwetiptu, uni ⱪǝyǝrgǝ ⱪoyƣinini bilmiduⱪ! — dedi.
Tedaj odbeží in pride k Simonu Petru in drugemu učencu, kterega je Jezus ljubil, in reče jima: Vzeli so gospoda iz groba, in ne vémo, kam so ga položili.
3 Petrus bilǝn ⱨeliⱪi muhlis taxⱪiriƣa qiⱪip, ⱪǝbrigǝ ⱪarap yol aldi.
In Peter izide in drugi učenec, in prideta na grob.
4 Ikkiylǝn tǝng yügürüp mangdi, lekin ⱨeliⱪi muhlis Petrustin tez yügürüp, ⱪǝbrigǝ birinqi bolup yetip bardi.
Bežala sta pa oba vkupej; in drugi učenec je hitreje bežal kakor Peter, in pride prvi na grob,
5 U engixip iqigǝ ⱪarap, kanap kepǝnlǝrning u yǝrdǝ yeyiⱪliⱪ turƣanliⱪini kɵrdi, lekin iqkirigǝ kirmidi.
In sklonivši se, ugleda povoje, da ležé; ali vstopil ni.
6 Uningƣa ǝgixip kǝlgǝn Simon Petrus yetip kelip, ⱪǝbrigǝ kirdi wǝ u yǝrdǝ yeyiⱪliⱪ turƣan kanap kepǝnlǝrni,
Tedaj pride tudi Simon Peter za njim, in vnide v grob, in ugleda povoje, da ležé;
7 xundaⱪla Əysaning bexiƣa oralƣan yaƣliⱪnimu kɵrdi. Yaƣliⱪ kepǝnlǝr bilǝn bir yǝrdǝ ǝmǝs, bǝlki ayrim yǝrdǝ yɵgǝklik turatti.
A prt, kteri je bil na glavi njegovej, ni ležal z drugimi prti, nego bil je posebej zvit na enem kraji.
8 Andin ⱪǝbrigǝ awwal kǝlgǝn ⱨeliⱪi muhlismu ⱪǝbrigǝ kirip, ǝⱨwalni kɵrüp ixǝndi
Tedaj vnide tudi drugi učenec, kteri je bil prvi prišel na grob, in videl je, in veroval je.
9 (qünki ular uning ɵlümdin ⱪayta tirilixining muⱪǝrrǝrliki ⱨǝⱪⱪidǝ muⱪǝddǝs yazmilardiki bexarǝtni tehiqǝ qüxǝnmǝytti).
Nista še namreč vedela pisma, da mora od mrtvih vstati.
10 Xuning bilǝn ikkiylǝn ɵz turalƣuliriƣa ⱪaytixti.
In odšla sta učenca zopet k svojim.
11 Əmma Mǝryǝm bolsa ⱪǝbrining sirtida turup yiƣlawatatti. U yiƣlap turup ⱪǝbrining iqigǝ engixip ⱪariwidi,
A Marija je zunej pri grobu stala in jokala. Ko je pa jokala, skloni se v grob,
12 mana aⱪ kiyim kiygǝn ikki pǝrixtǝ turatti; ularning biri Əysaning jǝsiti ⱪoyulƣan yǝrning bax tǝripidǝ, yǝnǝ biri ayaƣ tǝripidǝ olturatti.
In ugleda dva angelja v belih oblačilih, da sedita, eden pri glavi, in eden pri nogah, kjer je bilo ležalo truplo Jezusovo.
13 Ular Mǝryǝmdin: — Hanim, nemixⱪa yiƣlaysǝn? — dǝp soridi. — Rǝbbimni elip ketiptu, uni nǝgǝ ⱪoyƣanliⱪini bilǝlmǝywatimǝn, — dedi u ularƣa.
In rečeta jej ona: Žena, kaj jokaš? Reče jima: Ker so Gospoda mojega vzeli, in ne vém, kam so ga položili.
14 U xu sɵzlǝrni ⱪilipla, kǝynigǝ buruluwidi, Əysaning xu yǝrdǝ turƣanliⱪini kɵrdi. Lekin u uning Əysa ikǝnlikini bilmidi.
In ko je to rekla, obrne se nazaj, in ugleda Jezusa, da stojí; ni pa vedela, da je Jezus.
15 Əysa uningdin — Hanim, nemixⱪa yiƣlaysǝn, kimni izdǝysǝn? — dǝp soridi. Mǝryǝm uni baƣwǝn xu, dǝp oylap: — Tǝⱪsir, ǝgǝr uni siz xu yǝrdin yɵtkiwǝtkǝn bolsingiz, ⱪǝyǝrgǝ ⱪoyƣanliⱪingizni eytip bǝrgǝysiz. Mǝn uni elip ketimǝn, — dedi.
Reče jej Jezus: Žena, kaj jokaš? koga iščeš? Ona, misleč, da je vrtnar, reče mu: Gospod, če si ga ti odnesel, povej mi, kam si ga položil; in jaz ga bom vzela.
16 Mǝryǝm! — dedi Əysa uningƣa. Mǝryǝm burulupla, ibraniy tilida: — Rabboni! — dedi (bu sɵz «ustaz» degǝn mǝnidǝ).
Reče jej Jezus: Marija! Ona se obrne, in reče mu: Rabuni! (kar se pravi: Učenik.)
17 Əysa uningƣa: — Manga esilmiƣin! Qünki mǝn tehi atamning yeniƣa qiⱪmidim. Berip ⱪerindaxlirimƣa: Meni «Silǝrningmu Atanglarning, yǝni mening Atamning, silǝrning Hudayinglarning, yǝni mening Hudayimning yeniƣa qiⱪimǝn!» dǝydu, — dǝp yǝtküzgin, dedi.
Reče jej Jezus: Ne dotikaj se me, ker se še nisem vrnil k očetu svojemu. Pojdi pa k bratom mojim, in povej jim: Grem k svojemu in vašemu očetu, in svojemu Bogu in vašemu Bogu.
18 Xuning bilǝn Magdalliⱪ Mǝryǝm muhlislarning yeniƣa berip, ularƣa: «Rǝbni kɵrdüm!» dedi wǝ xundaⱪla Əysa ɵzigǝ eytⱪan u sɵzlǝrni ularƣa yǝtküzdi.
Marija Magdalena pride, in oznani učencem, da je videla Gospoda, in da jej je to rekel.
19 Xu küni kǝqtǝ, yǝni ⱨǝptining birinqi küni kǝqtǝ, Yǝⱨudiylardin ⱪorⱪⱪanliⱪi üqün muhlislar yiƣilƣan ɵydǝ ixiklirini ⱨim taⱪiwalƣanidi; xu waⱪitta, Əysa kelip ularning otturisida [kɵrünüp], ɵrǝ turƣan ⱨalda ularƣa: — Silǝrgǝ aman-hatirjǝmlik bolƣay! — dedi.
Ko je pa pozno bilo, tisti prvi dan tedna, in so bile duri zaprte, kjer so bili učenci zbrani, za voljo strahú Judovskega, pride Jezus in stopi na sredo, in reče jim: Mir vam!
20 Buni dǝp, ⱪollirini wǝ biⱪinini ularƣa kɵrsǝtti. Xuning bilǝn muhlislar Rǝbni kɵrginidin xadlandi.
In ko je to rekel, pokaže jim roke in rebra svoja. In razveselé se učenci njegovi, videč Gospoda.
21 Xunga Əysa ularƣa yǝnǝ: — Silǝrgǝ aman-hatirjǝmlik bolƣay! Ata meni ǝwǝtkinidǝk, mǝnmu silǝrni ǝwǝtimǝn, — dedi.
A Jezus jim zopet reče: Mir vam! Kakor je oče mene poslal, tudi jaz pošiljam vas.
22 Bu sɵzni eytⱪandin keyin, u ularning üstigǝ bir püwlǝp: — Muⱪǝddǝs Roⱨni ⱪobul ⱪilinglar.
In ko je to rekel, dahne, in reče jim: Prejmite svetega Duha.
23 Kimning gunaⱨlirini kǝqürsǝnglar, uning gunaⱨi kǝqürüm ⱪilinidu; kimning gunaⱨlirini tutuwalsanglar, xuning gunaⱨi tutuwelinidu! — dedi.
Kterimkoli boste grehe odpustili, odpustili jim se bodo; kterimkoli jih boste zadržali, zadržali jim se bodo.
24 Əmma on ikkiylǝnning biri, yǝni «ⱪoxkezǝk» dǝp atalƣan Tomas Əysa kǝlgǝndǝ ularning yenida ǝmǝs idi.
Tomaž pa, eden od dvanajsterih, ki se imenuje Dvojček, ni bil ž njimi, ko je Jezus prišel.
25 Xunga baxⱪa muhlislar uningƣa: — Biz Rǝbni kɵrduⱪ! — deyixti. Lekin Tomas ularƣa: — Uning ⱪollirida mihlarning izini kɵrmigüqǝ, mihlarning iziƣa ɵz barmiⱪimni wǝ biⱪiniƣa ɵz ⱪolumni tiⱪip baⱪmiƣuqǝ, ⱨǝrgiz ixǝnmǝymǝn, — dedi.
Pravili so mu torej drugi učenci: Videli smo Gospoda, On jim pa reče: Če ne vidim na rokah njegovih rane od žrebljev, in ne položim prsta svojega v rano od žrebljev, in ne vložim roke svoje v rebra njegova: ne bom veroval.
26 Sǝkkiz kündin keyin, muhlislar yǝnǝ xu ɵy iqidǝ jǝm bolƣanda, Tomasmu ular bilǝn billǝ idi. Ixiklǝr taⱪaⱪliⱪ tursimu, Əysa kelip ularning arisida turup: — Silǝrgǝ aman-hatirjǝmlik bolƣay! — dedi.
In črez osem dnî so bili zopet učenci njegovi notri, in Tomaž ž njimi. Jezus pride, in duri so bile zaprte, in stopi na sredo, in reče: Mir vam!
27 Andin u Tomasⱪa: — Barmiⱪingni bu yǝrgǝ tǝgküzüp, ⱪollirimƣa ⱪara. Ⱪolungni uzitip, biⱪinimƣa tiⱪip, gumanda bolmay, ixǝngüqi bolƣin! — dedi.
Po tem reče Tomažu: vloži prst svoj sém, in poglej roke moje; in podaj roko svojo, in položi v rebra moja: in ne bodi neveren, nego veren.
28 Tomas uningƣa: — Mening Rǝbbim ⱨǝm mening Hudayimsǝn! — dǝp jawab bǝrdi.
In Tomaž odgovorí, in reče mu: Gospod moj in Bog moj!
29 Əysa uningƣa: — Meni kɵrgǝnliking üqün ixǝnding. Kɵrmǝy turup ixǝngüqilǝr bǝhtliktur! — dedi.
Reče mu Jezus: Ker si me videl, Tomaž, veruješ; blagor jim, kteri ne vidijo pa verujejo.
30 Əysa muhlislirining aldida bu kitabta hatirilǝnmigǝn baxⱪa nurƣun mɵjizilik alamǝtlǝrnimu kɵrsǝtti.
In še veliko drugih čudežev je Jezus storil pred učenci svojimi, kteri niso zapisani v teh bukvah.
31 Lekin muxular silǝrni Əysaning Mǝsiⱨ, xundaⱪla Hudaning Oƣli ikǝnlikigǝ ixǝnsun ⱨǝm bu arⱪiliⱪ [uningƣa] etiⱪad ⱪilip, uning nami arⱪiliⱪ ⱨayatliⱪⱪa erixsun, dǝp yezildi.
A ti so zapisani, da boste verovali, da Jezus je Kristus sin Božji, in da boste verovaje, življenje imeli v ime njegovo.
