< Yaritilix 48 >

1 Bu ixlardin keyin birsi Yüsüpkǝ: — Mana atang kesǝl bolup ⱪaptu, dǝp hǝwǝr bǝrdi. U ikki oƣli Manassǝⱨ bilǝn Əfraimni billǝ elip bardi.
Pripetilo se je po teh stvareh, da je Jožefu nekdo povedal: »Poglej, tvoj oče je bolan, « in ta je s seboj vzel svoja dva sinova, Manáseja in Efrájima.
2 Birsi Yaⱪupⱪa: — Mana oƣlung Yüsüp ⱪexingƣa keliwatidu, dǝp hǝwǝr beriwidi, Israil küqǝp ⱪopup kariwatta olturdi.
In nekdo je Jakobu povedal ter rekel: »Glej, tvoj sin Jožef prihaja k tebi.« Izrael se je okrepil in se usedel na postelji.
3 Yaⱪup Yüsüpkǝ: — Ⱨǝmmigǝ Ⱪadir Tǝngri manga Ⱪanaan zeminidiki Luz degǝn jayda ayan bolup, meni bǝrikǝtlǝp
Jakob je Jožefu rekel: »Bog Vsemogočni se mi je prikazal pri Luzu, v kánaanski deželi, me blagoslovil
4 manga: Mana, Mǝn sening nǝslingni kɵpǝytip, seni intayin zor awutimǝn, sǝndin bir türküm hǝlⱪ qiⱪirimǝn; bu zeminni sǝndin keyinki nǝslinggǝ ǝbǝdiy miras ⱪilip berimǝn, dǝp eytⱪanidi.
in mi rekel: ›Glej, jaz te bom naredil rodovitnega in te namnožil in jaz bom iz tebe naredil množico ljudstev in to deželo bom dal tvojemu semenu za teboj za večno posest.‹
5 Əmdi mǝn Misirƣa kelixtin ilgiri sanga Misir zeminida tuƣulƣan ikki oƣlung mening ⱨesablinidu; Əfraim bilǝn Manassǝⱨ bolsa, huddi Rubǝn bilǝn Ximeonƣa ohxax, ⱨǝr ikkisi mening oƣullirim bolidu.
In sedaj, tvoja dva sinova, Efrájim in Manáse, ki sta ti bila rojena v egiptovski deželi, preden sem prišel k tebi v Egipt, sta moja; kakor Ruben in Simeon, bosta moja.
6 Ulardin keyin tapⱪan baliliring ɵzüngning bolidu; ular kǝlgüsidǝ mirasⱪa erixkǝndǝ akilirining nami astida bolidu.
Tvoji potomci pa, ki jih boš zaplodil za njima, bodo tvoji in imenovani bodo po imenu svojih bratov v svoji dediščini.
7 Manga kǝlsǝk, Padandin keliwatⱪinimda Raⱨilǝ Ⱪanaan zeminida yol üstidǝ Əfratⱪa az ⱪalƣanda meni taxlap ɵlüp kǝtti. Mǝn uni xu yǝrdǝ, yǝni Əfratⱪa (yǝni Bǝyt-Lǝⱨǝmgǝ) baridiƣan yolda dǝpnǝ ⱪildim, — dedi.
Kar pa se mene tiče, ko sem prišel iz Padana, je v kánaanski deželi poleg mene umrla Rahela, na poti, ko je bilo le še malo poti, da pride v Efráto. Pokopal sem jo tam, na poti v Efráto; ta isti je Betlehem.«
8 Andin Israil Yüsüpning oƣulliriƣa ⱪarap: — Bular kimdur, — dǝp soridi.
Izrael je zagledal Jožefova sinova in rekel: »Kdo sta ta [dva]?«
9 Yüsüp atisiƣa jawabǝn: — Bular bolsa Huda manga bu yǝrdǝ bǝrgǝn oƣullirimdur, — dedi. U: — Ularni aldimƣa yeⱪin kǝltürgin, mǝn ularƣa bǝht-bǝrikǝt tilǝy, — dedi.
Jožef je svojemu očetu rekel: »Onadva sta moja sinova, katera mi ju je Bog dal na tem kraju.« Rekel je: »Privedi ju, prosim te, k meni in jaz ju bom blagoslovil.«
10 Əmdi Israilning kɵzliri ⱪeriliⱪidin ƣuwalixip [yahxi] kɵrǝlmǝytti. Xunga Yüsüp ularni uning aldiƣa yeⱪinraⱪ kǝltürdi; u ularni sɵyüp ⱪuqaⱪlidi.
Torej, Izraelove oči so bile od starosti zatemnjene, tako da ni mogel videti. In privedel ju je bliže k njemu in on ju je poljubil ter ju objel.
11 Andin Israil Yüsüpkǝ: — Mǝn sening yüzüngni kɵrǝlǝymǝn dǝp ⱨeq oylimiƣanidim; lekin Huda meni sening baliliringnimu kɵrüxkǝ nesip ⱪildi, — dedi.
Izrael je Jožefu rekel: »Nisem si mislil, da bom videl tvoj obraz in, glej, Bog mi je pokazal tudi tvoje seme.«
12 Yüsüp balilarni [Yaⱪupning] tizlirining ariliⱪidin elip, yüzini yǝrgǝ tǝgküzüp tǝzim ⱪildi.
Jožef ju je prestavil izmed svojih kolen in se sam, s svojim obrazom, priklonil k zemlji.
13 Andin Yüsüp bu ikkiylǝnni Israilning aldiƣa yeⱪin elip kelip, Əfraimni ong ⱪoli bilǝn tutup Israilning sol ⱪoliƣa udullap turƣuzdi; Manassǝⱨni sol ⱪoli bilǝn tutup Israilning ong ⱪoliƣa udullap turƣuzdi.
Jožef je prijel oba, Efrájima na svojo desnico proti Izraelovi levici in Manáseja na svojo levico proti Izraelovi desnici in ju privedel k njemu.
14 Lekin Israil ong ⱪolini uzitip, kǝnji balisi Əfraimning bexiƣa ⱪoydi, sol ⱪolini Manassǝⱨning bexiƣa ⱪoydi. Manassǝⱨ tunjisi bolsimu, u ikki ⱪolini ⱪayqilap tutup xundaⱪ ⱪoydi.
Izrael je iztegnil svojo desnico in jo položil na Efrájimovo glavo, ki je bil mlajši, svojo levico pa na Manásejevo glavo, premišljeno vodeč svoji roki, kajti Manáse je bil prvorojenec.
15 U Yüsüpkǝ bǝht-bǝrikǝt tilǝp: — Atilirim Ibraⱨim bilǝn Isⱨaⱪ Huda dǝp bilip yüzi aldida mangƣan, meni pütkül ɵmrümdǝ bu küngiqǝ padiqidǝk yetǝklǝp beⱪip kǝlgǝn Huda,
Blagoslovil je Jožefa in rekel: »Bog, pred katerim sta hodila moja očeta, Abraham in Izak, Bog, ki me je hranil vse moje dolgo življenje do današnjega dne,
16 Manga ⱨǝmjǝmǝt bolup meni ⱨǝmmǝ bala-ⱪazadin ⱪutƣuzƣan Pǝrixtǝ bu ikki oƣulni bǝrikǝtlisun; ular mening ismim wǝ atilirim bolƣan Ibraⱨim wǝ Isⱨaⱪning isimliri bilǝn atilip, yǝr yüzidǝ kɵp awuƣay! — dedi.
angel, ki me je odkupil od vsega zla, naj blagoslovi dečka. Naj bo moje ime imenovano na njiju in ime mojih očetov, Abrahama in Izaka. Naj zrasteta v množico na sredi zemlje.«
17 Yüsüp atisining ong ⱪolini Əfraimning bexiƣa ⱪoyƣinini kɵrüp kɵnglidǝ hapa boldi; xunga u atisining ⱪolini tutup, Əfraimning bexidin elip Manassǝⱨning bexiƣa yɵtkimǝkqi bolup,
Ko je Jožef videl, da je njegov oče svojo desnico položil na Efrájimovo glavo, ga je to razžalilo in prijel je roko svojega očeta, da jo odmakne z Efrájimove glave na Manásejevo glavo.
18 atisiƣa: — Əy ata, bundaⱪ ⱪilmiƣin; qünki mana, tunjisi budur; ong ⱪolungni uning bexiƣa ⱪoyƣin! — dedi.
Jožef je svojemu očetu rekel: »Ne tako, moj oče, kajti ta je prvorojenec, svojo desnico položi na njegovo glavo.«
19 Lekin atisi rǝt ⱪilip: — Bilimǝn, i oƣlum, bilimǝn; uningdinmu bir ⱪowm qiⱪip, ɵzimu uluƣ bolidu, ǝmma dǝrⱨǝⱪiⱪǝt uning inisi uningdin tehimu uluƣ bolidu; uning nǝslidin naⱨayiti kɵp ⱪowmlar pǝyda bolidu, — dedi.
Njegov oče pa je odklonil in rekel: »Vem to, moj sin, vem to, tudi on bo postal ljudstvo in tudi on bo velik, toda njegov mlajši brat bo resnično večji kakor on in njegovo seme bo postalo množica narodov.«
20 Xuning bilǝn xu küni u bu ikkisini bǝrikǝtlǝp: — Kǝlgüsidǝ Israillar bǝht-bǝrikǝt tiligǝndǝ: «Huda seni Əfraim bilǝn Manassǝⱨdǝk uluƣ ⱪilsun!» dǝydiƣan bolidu, dedi. Bu tǝriⱪidǝ u Əfraimni Manassǝⱨtin üstün ⱪoydi.
Blagoslovil ju je ta dan, rekoč: »V tebi bo Izrael blagoslovljen, rekoč: ›Bog [naj] te naredi kakor Efrájima in kakor Manáseja‹« in Efrájima je postavil pred Manáseja.
21 Andin Israil Yüsüpkǝ yǝnǝ: — Mana, mǝn ɵlimǝn; lekin Huda silǝr bilǝn billǝ bolup, silǝrni ata-bowiliringlarning zeminiƣa ⱪayturup baridu.
Izrael je rekel Jožefu: »Glej, jaz umrem, toda Bog bo z vami in vas bo ponovno privedel v deželo vaših očetov.
22 Mǝn sanga ⱪerindaxliringningkidin bir ülüx yǝrni artuⱪ bǝrdim; xu yǝrni ɵzüm ⱪiliq wǝ oⱪyayim bilǝn Amoriylarning ⱪolidin tartiwalƣanidim.
Poleg tega sem ti dal en delež nad tvojimi brati, ki sem ga s svojim mečem in s svojim lokom vzel iz roke Amoréjcev.«

< Yaritilix 48 >