Misirdin qiⱪix 21
1 — Sǝn ularning aldiƣa ⱪoyidiƣan ⱨɵküm-bǝlgilimilǝr munulardur: —
Torej to so sodbe, ki jih boš postavil prednje.
2 Əgǝr sǝn bir ibraniy ⱪulni setiwalƣan bolsang, u altǝ yilƣiqǝ hizmitingdǝ bolup, yǝttinqi yili tɵlǝmsiz ⱨɵr ⱪilinsun.
Če kupiš hebrejskega služabnika, naj ti služi šest let. V sedmem letu pa naj odide prost, brez plačila.
3 U ⱪul ⱪilinixⱪa tǝnⱨa ⱨalǝttǝ elip kelingǝn bolsa, tǝnⱨa ⱨalǝttǝ kǝtsun. Ayali bilǝn birgǝ elip kelingǝn bolsa, ayalimu uning bilǝn billǝ kǝtsun.
Če je sam prišel, naj sam odide. Če je bil poročen, potem naj njegova žena odide z njim.
4 Əgǝr hojisi uningƣa hotun elip bǝrgǝn bolsa, xundaⱪla ayali uningƣa oƣul-ⱪizlarni tuƣup bǝrgǝn bolsa, ayal baliliri bilǝn hojisiƣa ⱪelip, ǝr yalƣuz kǝtsun.
Če mu je njegov gospodar dal ženo in mu je rodila sinove ali hčere, naj bodo žena in njeni otroci [od] njegovega gospodarja, on pa naj odide sam.
5 Lekin ǝgǝr ⱪul elan ⱪilip: «Mǝn hojam, ayalim wǝ balilirimƣa muⱨǝbbitim bolƣini üqün ⱨɵr bolup kǝtmǝymǝn» desǝ,
Če mu bo služabnik jasno rekel: ›Ljubim svojega gospodarja, svojo ženo in svoje otroke; ne bom odšel svoboden, ‹
6 undaⱪta uning hojisi uni Hudaning [ibadǝt sorunining] aldiƣa elip berip, uni ixikning aldida yaki ixikning kexikining aldida turƣuzsun; andin hojisi bigiz bilǝn uning ⱪuliⱪini tǝxsun. Xundaⱪ ⱪilip, u mǝnggügǝ hojisining ⱪuli bolup ⱪalidu.
potem naj ga njegov gospodar privede k sodnikom. Prav tako naj ga privede k vratom ali k podboju in njegov gospodar naj njegovo uho prebode s šilom, on pa naj mu za vedno služi.
7 Əgǝr birkim ⱪizini dedǝklikkǝ setiwǝtkǝn bolsa, u ǝr ⱪullar ⱨɵr ⱪilinƣandǝk ⱨɵr ⱪilinmisun.
Če človek proda svojo hčer, da postane dekla, naj ona ne odide, kakor storijo služabniki.
8 Əgǝr ɵzigǝ has setiwalƣan ⱪiz hojisiƣa yaⱪmisa, undaⱪta u ⱪiz tǝrǝpning ⱨǝⱪ tɵlǝp uni ⱨɵr ⱪilixiƣa yol ⱪoyuxi kerǝk. Lekin hojisining uni yat hǝlⱪⱪǝ setix ⱨoⱪuⱪi bolmaydu; qünki hojisi uningƣa wapasizliⱪ ⱪilƣandur.
Če ne ugaja svojemu gospodarju, ki si jo je zaročil, tedaj naj bo odkupljena. Ne bo imel oblasti, da jo proda v tuj narod, glede na to, da je z njo ravnal varljivo.
9 Əgǝr u ⱪizni oƣliƣa has bekitkǝn bolsa, undaⱪta u bǝlgilimilǝr boyiqǝ uningƣa ɵz ⱪizidǝk muamilǝ ⱪilsun.
Če jo je zaročil svojemu sinu, naj z njo postopa po načinu hčera.
10 Əgǝr hojisi yǝnǝ hotun alsa, ǝslidǝ ǝmrigǝ alƣan dedikining yemǝk-iqmikini, kiyim-keqikini wǝ ǝr-hotunqiliⱪ burqini kemǝytmisun.
Če si vzame drugo ženo, naj njene hrane, njenega oblačila in njene zakonske dolžnosti ne zmanjša.
11 Əgǝr u xu üq ixni ada ⱪilmisa, undaⱪta u bǝdǝl tɵlimǝy ⱨɵr bolsun.
Če ji ne stori teh treh stvari, potem naj ta odide ven prosta, brez denarja.
12 Kimki bir adǝmni urup ɵltürüp ⱪoysa, umu qoⱪum ɵltürülsun.
Kdor udarja človeka, tako da umre, naj bo zagotovo usmrčen.
13 Lekin ǝgǝr u kixi [ɵlgüqining] jenini paylap turup ⱪǝstǝn ɵltürmigǝn, bǝlki mǝn Huda uning ⱪoli arⱪiliⱪ xu kixining ɵlüxigǝ yol ⱪoyƣan bolsam, undaⱪ ǝⱨwalda Mǝn uningƣa ⱪaqidiƣan bir jayni orunlaxturimǝn.
Če človek ne preži nanj, temveč ga Bog izroči v njegovo roko, potem bom določil kraj, kamor naj zbeži.
14 Lekin ǝgǝr birsi ɵz ⱪoxnisini ⱨiylǝ bilǝn ɵltürimǝn dǝp, uningƣa ⱪǝstǝn ⱨujum ⱪilsa, u gǝrqǝ [panaⱨ izdǝp] ⱪurbangaⱨimƣa ⱪeqip kǝlsimu, u xu yǝrdǝ tutulsun wǝ ɵlümgǝ mǝⱨkum ⱪilinsun.
Toda če pride človek prepotentno nad svojega bližnjega, da ga z zvijačo ubije, ga odvedi od mojega oltarja, da lahko umre.
15 Kimki ɵz atisi yaki anisiƣa ⱪol tǝgküzsǝ, qoⱪum ɵltürülsun.
Kdor udarja svojega očeta ali svojo mater, naj bo zagotovo usmrčen.
16 Kimki bir adǝmni bulap satⱪan bolsa yaki uning ⱪolida barliⱪi mǝlum bolsa, jǝzmǝn ɵltürülüxi kerǝk.
Kdor ugrabi človeka in ga prodaja ali če je le-ta najden v njegovi roki, naj bo zagotovo usmrčen.
17 Kimki ɵz atisi yaki anisiƣa lǝnǝt ⱪilip ⱪarƣiƣan bolsa, jǝzmǝn ɵltürülüxi kerǝk.
Kdor preklinja svojega očeta ali svojo mater, naj bo zagotovo usmrčen.
18 Əgǝr ikki kixi uruxup ⱪelip, biri yǝnǝ birini tax ya moxti bilǝn ursa, urulƣan kixi ɵlmǝy, orun tutup yetip ⱪalƣan bolsa,
Če se moža skupaj prepirata in je eden udaril drugega s kamnom ali s svojo pestjo, pa ta ne umre, temveč se drži svoje postelje;
19 u kixi ⱪopup ⱨasiƣa tayinip taxⱪiriƣa qiⱪⱪudǝk bolsa, undaⱪta uni urƣan kixi jazadin halas ⱪilinsun; pǝⱪǝt zǝhimlǝngüqining yetip ixtin ⱪalƣan waⱪti üqün tɵlǝm berip, uni dawalitip sǝllimaza saⱪaytsun.
če ta ponovno vstane in hodi okoli na svoji palici, potem naj bo tisti, ki ga je udaril, oproščen. Samo plačal mu bo za izgubo njegovega časa in poskrbel bo, da bo temeljito ozdravljen.
20 Əgǝr birsi ⱪuli yaki dedikini tayaⱪta ursa, xundaⱪla ⱪul yaki dedǝk nǝⱪ mǝydanda ɵlüp kǝtsǝ, uning üqün [igisi] qoⱪum jazaƣa tartilsun.
Če človek udari svojega služabnika ali svojo služabnico s palico in le-ta pod njegovo roko umre, naj bo zagotovo kaznovan.
21 Lekin ǝgǝr tayaⱪ yegüqi bir-ikki kün tirik tursa, undaⱪta ⱪul hojayinining xǝhsi mal-mülki bolƣini üqün, ⱪulning jazasiƣa tartilmisun.
Vendar če preživi dan ali dva, naj ne bo kaznovan, kajti on je njegov denar.
22 Əgǝr kixilǝr bir-biri bilǝn uruxup ⱪelip, ⱨamilidar bir ayalni urup salsa, ⱨamilidar ayalda balisi baldur tuƣuluxidin baxⱪa zǝhimlinix bolmisa, ayalning erining tɵlǝm tǝlipi boyiqǝ ⱨakimlarning tǝstiⱪidin ɵtküzülüp jǝrimanǝ tɵlisun.
Če se moža prepirata in poškodujeta nosečnico, tako da njen sad odide od nje in ne sledi nobena škoda, naj bo ta zagotovo kaznovan glede na to, kakor mu naloži ženin soprog. Plača naj, kakor mu bodo določili sodniki.
23 Əgǝr [ayal yaki bala] ziyan-zǝhǝtkǝ uqriƣan bolsa, undaⱪta jeniƣa jan,
Če sledi katerakoli nesreča, potem boš dal življenje za življenje,
24 kɵzigǝ kɵz, qixiƣa qix, ⱪoliƣa ⱪol, putiƣa put,
oko za oko, zob za zob, roko za roko, stopalo za stopalo,
25 kɵyükkǝ kɵyük, zǝhimgǝ zǝhim, kɵkkǝ kɵk tɵlǝnsun.
opeklino za opeklino, rano za rano, udarec z bičem za udarec z bičem.
26 Əgǝr birsi ɵz ⱪul ya dedikining kɵzini urup nakar ⱪilip ⱪoysa, kɵzi wǝjidin uni azad ⱪilsun.
Če človek udari oko svojega služabnika ali oko svoje služabnice, da le-ta propade, naj ga pusti oditi svobodnega zaradi njegovega očesa.
27 Xuningdǝk birsi ɵz ⱪuli ya dedikining qixini urup qiⱪiriwǝtkǝn bolsa, qixi wǝjidin uni azad ⱪilsun».
Če svojemu slugi izbije zob ali zob svoji dekli, naj ga pusti oditi prostega zaradi njegovega zoba.
28 Əgǝr bir kala bir ǝr yaki ayal kixini üsüp ɵltürüp ⱪoysa, xu kala qoⱪum qalma-kesǝk ⱪilinixi kerǝk, uning gɵxi yeyilmisun. Lekin kalining igisigǝ gunaⱨ kǝlmisun.
Če vol zabode moškega ali žensko, da umreta, potem naj bo vol zagotovo kamnan in njegovo meso naj se ne jé, toda lastnik vola naj bo oproščen.
29 Lekin bu uyning ilgiridin üsüx aditi bolup, igisigǝ bu ⱨǝⱪtǝ agaⱨ berilgǝn bolsa, lekin yǝnila uni baƣlimiƣini üqün ǝr-ayal kixilǝrni üsüp ɵltürüp ⱪoyƣan bolsa, undaⱪta kala qalma-kesǝk ⱪilinsun, igisimu ɵlümgǝ mǝⱨkum ⱪilinsun.
Toda če je imel vol navado, da je s svojim rogom bodel v preteklem času in je bilo to pričevano njegovemu lastniku, pa ga ta ni držal zaprtega, temveč da je usmrtil moškega ali žensko, naj bo vol kamnan in tudi njegov lastnik naj bo usmrčen.
30 Lekin uningdin hun ⱨǝⱪⱪi tǝlǝp ⱪilinsa, ɵz jenining ornida uningƣa ⱪanqilik tɵlǝm ⱪoyulƣan bolsa xuni bǝrsun.
Če mu bo naložena vsota denarja, potem naj da za odkupnino svojega življenja, karkoli mu bo naloženo.
31 Kalidin üsülgüqi oƣul yaki ⱪiz bala bolsa, kalining igisi ohxaxla yuⱪiriⱪi ⱨɵkümdikidǝk bir tǝrǝp ⱪilinsun.
Če je nabodel sina ali nabodel hčer, naj mu bo storjeno glede na to sodbo.
32 Kala ⱪul yaki dedǝkni üskǝn bolsa, kalining igisi üsülgüqining hojisiƣa ottuz xǝkǝl kümüx bǝrsun; andin kala qalma-kesǝk ⱪilinsun.
Če bo vol pobodel sluga ali deklo, naj njihovemu gospodarju da trideset šeklov srebra, vol pa naj bo kamnan.
33 Əgǝr birsi bir orining aƣzini oquⱪ ⱪoyup yaki kolawatⱪan orining aƣzini yapmay, kala yaki exǝk uningƣa qüxüp kǝtsǝ,
Če bo človek odprl jamo ali če bo človek izkopal jamo in je ne bo pokril in vanjo pade vol ali osel,
34 Undaⱪta orining igisi mal igisining ziyinini toluⱪ tɵlǝp bǝrsun; ɵlgǝn mal uningki bolidu.
naj lastnik jame to dobro naredi in da denar lastniku le-teh; mrtva žival pa naj bo njegova.
35 Əgǝr birsining kalisi yǝnǝ birsining kalisini üsüp ɵltürüp ⱪoyƣan bolsa, undaⱪta ular tirik ⱪalƣan kalini setip, pulni barawǝr bɵlüxsun ⱨǝm ɵlük kalinimu xundaⱪ bɵlüxsun.
Če pa vol nekega človeka poškoduje drugega, da ta umre, potem naj prodajo živega vola in razdelijo denar od njega; in prav tako naj razdelijo mrtvega vola.
36 Lekin kalining ilgiridin üsidiƣan aditi barliⱪi eniⱪ turup, igisi uni baƣlimay ⱪoyuwǝtkǝn bolsa, undaⱪta üsküqi kalining igisi kaliƣa kala tɵlǝp bǝrsun, ɵlük kala uning bolsun.
Ali če je bilo znano, da je imel vol navado v preteklem času bosti, pa ga njegov lastnik ni imel zaprtega, naj zagotovo plača vola za vola, mrtvi pa naj bo njegov.
