< Zebur 61 >
1 Neghmichilerning béshigha tapshurulup, tarliq sazlar bilen oqulsun dep Dawut yazghan küy: — I Xuda, peryadimni anglighaysen; Duayimgha qulaq salghaysen!
Načelniku godbe na strune, pesem Davidova. Sliši Bog, vpitje moje, ozri se v molitev mojo.
2 Yerning chet-chetliride turup, Yürikim zeipliship ketkende, Men Sanga murajiet qilimen: — Sen méni özümdin yuqiri Qoram Tashqa yétekleysen!
Od skrajnosti dežele te kličem, ko se pogreza srce moje; na skalo, ki bodi višja od mene, pelji me.
3 Chünki Sen manga panahgah, Düshminim aldida mustehkem munar bolup kelgensen.
Ker bil si mi pribežališče, stolp krepak zoper sovražnika.
4 Men chédiringni menggülük turalghum qilimen; Qanatliring sayiside panah tapimen. (Sélah)
Bival bodem v šatoru tvojem na veke; pribežal bodem pod peróti tvojih zatišje.
5 Chünki Sen, i Xuda, qesemlirimni angliding; Özüngdin eyminidighanlargha tewe mirasni mangimu berdingsen.
Ker ti, Bog, si poslušal obljube moje, dal si dedovino spoštujočim ime tvoje.
6 Padishahning künlirige kün qoshup uzartisen; Uning yilliri dewrdin-dewrgiche bolidu.
Dni dodaj dnevom kraljevim; leta njegova naj bodejo kakor mnogih rodov.
7 U Xudaning aldida menggü höküm süridu; Uni aman saqlashqa muhebbet we heqiqetni békitip teminligeysen;
Ostane naj vekomaj pred Bogom; milost in zvestobo pripravi, da naj ga varujeti.
8 Shuning bilen aldingda ichken qesemlirimge her küni emel qilimen; Men namingni menggü küyleymen!
Tako bodem prepeval tvojemu imenu večno, opravljajoč vsak dan obljube svoje.