Zebur 38
1 Dawut yazghan küy: — (Eslime üchün) I Perwerdigar, ghezipingde tenbih bermigeysen, Qehringde méni jazalimighaysen!
Psalm Davidov za spomin. Gospod, v srdu svojem ne dólži me, in v togoti svoji ne pokôri me.
2 Chünki oqliring méni zeximlendürüp sanjidi, Qolung üstümdin qattiq basti.
Ker pušice tvoje so zasajene v mé, in nadme si spustil roko svojo.
3 Qattiq gheziping tüpeylidin etlirimde héch saqliq yoq, Gunahim tüpeylidin ustixanlirimda aram yoqtur.
Nič celega ni na mesu mojem zavoljo srdú tvojega; mirú ni v mojih kostéh zavoljo greha mojega.
4 Chünki gunahlirim boyumdin tashti; Ular kötürelmigüsiz éghir yüktek méni bésiwaldi.
Ker krivice moje presezajo glavo mojo, kakor težko breme; pretežke so, da bi jih prenašati mogel.
5 Exmeqliqimdin jarahetlirim sésip, shelwerep ketti.
Segnjile so in usmradile se bule moje, zavoljo nespameti moje.
6 Azabtin bellirim tolimu pükülüp ketti, Kün boyi ghemge pétip yürimen!
Mučim se, krivim se presilno, ves dan pohajam v črni obleki.
7 Chatiraqlirim otqa toldi, Etlirimning saq yéri yoqtur.
Ker drob moj je poln prisada, tako da ni nič celega na mesu mojem.
8 Men tolimu halsirap, ézilip kettim; Qelbimdiki azab-qayghu tüpeylidin hörkireymen.
Oslabljen sem in potrt presilno; tulim od stokanja svojega srca.
9 Reb, barliq arzuyum köz aldingdidur; Uh tartishlirim Sendin yoshurun emes;
Gospod, pred teboj je vse hrepenenje moje; in zdihovanje ni ti skrito.
10 Yürikim jighildap, halimdin kettim; Közlirimning nuri öchti.
Srce moje utriplje, zapušča me moja krepost, in luč mojih očî, tudi one niso v moji oblasti.
11 Yar-buraderlirimmu méni urghan waba tüpeylidin, özlirini mendin tartti; Yéqinlirimmu mendin yiraq qachti.
Prijátelji moji in bližnji moji stojé nadlogi moji nasproti, in sorodniki moji stojé od daleč.
12 Jénimni almaqchi bolghanlar tuzaq quridu; Manga ziyanni qestligenler zehirini chachmaqta; Ular kün boyi hiyle-mikirlerni oylimaqta.
Stavijo pa zanke, kateri iščejo duše moje: in kateri iščejo hudega meni, govoré nadloge in izmišljajo ves dan zvijače.
13 Lékin men gas ademdek anglimaymen, Gacha ademdek aghzimni achmaymen;
Jaz pa jih ne slišim kakor gluh, in kakor nem ne odprem svojih ust.
14 Berheq, men angliyalmaydighan gaslardek bolup qaldim; Aghzimda qilidighan reddiye-tenbih yoq.
Ampak sem kakor ón, ki ne sliši, in kateremu ní dokazov v ustih.
15 Chünki ümidimni Sen Perwerdigargha baghlidim; Reb Xudayim, Sen iltijayimgha ijabet qilisen.
Ker tebe čakam, Gospod; da me ti uslišiš, Gospod, Bog moj.
16 Chünki men: — «Ular méning üstümge chiqip maxtanmighay; Bolmisa, putlirim téyilip ketkende, ular shadlinidu» — dédim men.
Ker pravim: Naj se ne radujejo nad menoj; ko omahuje noga moja, naj se ne povzdigujejo proti meni,
17 Chünki men deldengship, tügishey dep qaldim, Azabim köz aldimdin ketmeydu.
Ako bodem jaz za omahnenje pripravljen, in bolečina moja bode vedno pred mano.
18 Chünki men öz yamanliqimni iqrar qilimen; Gunahim üstide qayghurimen.
Ker krivico svojo oznanjam, skrbi me moj greh.
19 Lékin düshmenlirim jushqun hem küchlüktur; Qara chaplap, manga nepretlen’genlerning sani nurghundur.
Neprijatelji pa moji krepčajo se živi, in množijo se, kateri me sovražijo iz krivih vzrokov.
20 Wapagha japa qilidighanlar bolsa, men bilen qarshilishidu; Chünki men yaxshiliqni közlep, intilimen.
In vračajoč hudo za dobro nasprotujejo mi, zato ker hodim za dobrim.
21 I Perwerdigar, mendin waz kechmigeysen! I Xudayim, mendin yiraqlashmighaysen!
Ne zapústi me, Gospod, Bog moj; ne bivaj daleč od mene.
22 I Reb, méning nijatliqim, Manga chapsan yardem qilghaysen!
Hiti na pomoč mojo, Gospod, blaginja moja!
