Zebur 140

1 Neghmichilerning béshigha tapshurulup oqulsun dep, Dawut yazghan küy: — Rezil ademdin, i Perwerdigar, méni azad qilghaysen; Zorawan kishidin méni saqlighaysen.

Načelniku godbe, psalm Davidov. Reši me, Gospod, hudobnih ljudî; mož presilovitih brani me,

2 Ular könglide yamanliqlarni oylimaqta; Ular her küni jem bolushup urush chiqarmaqchi.

Kateri mislijo hudo v srci; vsak dan se shajajo – na vojsko.

3 Tilini yilanningkidek ittik qilidu; Kobra yilanning zehiri lewliri astida turidu; (Sélah)

Brusijo jezik svoj, podoben kačjemu; strup gadji je pod njih ustnami.

4 Rezil ademning qolliridin méni aman qilighaysen, i Perwerdigar; Putlirimni putlashni qestleydighan zorawan kishidin saqlighaysen.

Reši me, Gospod, rok krivičnih, mož presilovitih brani me, ki mislijo izpodbiti mi noge.

5 Tekebburlar men üchün qiltaq, tanilarni yoshurup teyyarlidi; Yol boyida tor yaydi, Men üchün tuzaqlarni saldi; (Sélah)

Skrivali so mi prevzetniki zanko in vrvi; razgrinjali mi mrežo poleg pota.

6 Men Perwerdigargha: «Sen méning Tengrimdursen» — dédim; Yélinishlirim sadasigha qulaq salghaysen, i Perwerdigar;

Rekel sem Gospodu; Bog mogočni si moj; čuj, Gospod, molitev mojih glas.

7 Perwerdigar Reb nijatliqimning küchidur; Sen jeng künide béshimni yépip qoghdighansen.

Gospod, Bog, moč blaginje moje; glavo si mojo pokril o boja času.

8 Rezil ademning ümidini ijabet qilmighaysen, i Perwerdigar; Ularning hiylilirini aqquzmighaysen; Bolmisa özlirini chong tutuwalidu. (Sélah)

Ne dopústi, Gospod, kar želi krivični; pregrešne misli njegove ne pospešuj; povzdigovali bi se presilno.

9 Méni qorshiwalghanlarning bolsa, Lewliridin chiqqan shumluq ularning öz béshigha chüshsun;

Glave njih, ki me obdajajo, – ustnic njih nadloga naj jih pokrije.

10 Üstige choghlar yaghdurulsun; Ular otqa, Qaytidin chiqalmighudek hanglargha tashliwétilsun;

Žarjavica pridi nadnje; v ogenj naj jih vrže, v jame, da ne vstanejo.

11 Tili chéqimchi ademning yer yüzide orni bolmisun; Balayi’apet zorawanlarni tügeshküche owlaydu;

Mož prokleti ne utrdi se na zemlji; mož silovitosti, njega naj udari pogin.

12 Men bilimenki, Perwerdigar ézilgenlerning dewasini soraydu, Yoqsulning heqqini élip béridu;

Vem, da bode Gospod pravdo vodil siromaku, pravico potrebnim.

13 Berheq, heqqaniylar naminggha teshekkür éytidu; Köngli duruslar huzurungda yashaydu.

Dà, pravični bodo slavili ime tvoje; pošteni sedeli pred tvojim obličjem.