< Zebur 129 >
1 «Yuqirigha chiqish naxshisi» «Yashliqimdin tartip ular köp qétim méni xar qilip keldi» — — Ah, Israil hazir buni désun —
Pogosto so me prizadeli od moje mladosti, naj sedaj reče Izrael,
2 «Ular yashliqimdin tartip köp qétim méni xar qilip keldi, Biraq üstümdin ghelibe qilghan emes.
pogosto so me prizadeli od moje mladosti, vendar niso prevladali zoper mene.
3 Qosh heydigüchiler dümbemde heydigen, Chöneklirini intayin uzun tartqan».
Orači so orali na mojem hrbtu; svoje brazde so naredili dolge.
4 Perwerdigar heqqaniydur; U rezillerning asaretlirini sunduruwetti;
Gospod je pravičen; razsekal je vrvi zlobnih.
5 Ular shermende bolup arqisigha yandurulsun, Ziondin nepretlinidighanlarning hemmisi!
Naj bodo zbegani in obrnjeni nazaj vsi, ki sovražijo Sion.
6 Ular ögzide ünüp chiqqan chöptek bolsun; Üzülmey turupla soliship kétidighan;
Naj bodo kakor trava na hišnih strehah, ki ovene preden zraste,
7 Ot-chöp orighuchigha uningdin bir tutammu chiqmaydu; Bagh baghlighuchigha bir quchaqmu chiqmaydu;
s čimer kosec ne napolni svoje roke niti kdor veže snope svojega naročja.
8 Ötüp kétiwatqanlarmu: «Perwerdigarning berikiti üstünglarda bolghay; Perwerdigarning nami bilen silerge bext tileymiz!» — dégen salamni héch bermeydu.
[Naj] niti tisti, ki gredo mimo, ne rečejo: »Nad vami naj bo Gospodov blagoslov. Blagoslavljamo vas v Gospodovem imenu.«