< Zebur 120 >

1 «Yuqirigha chiqish naxshisi» Béshimgha kün chüshkende men Perwerdigargha nida qildim; U manga jawab berdi.
Pesem preizvrstna. Gospoda sem klical v največji stiski svoji, in uslišal me je.
2 I Perwerdigar, jénimni yalghan sözleydighan lewlerdin, Aldamchi tildin qutuldurghaysen.
Gospod, reši me ustne lažnjive, zvijačnega jezika.
3 Sanga néme bérilidu, Sanga néme qoshulushi kérek, Ey aldamchi til?
Kaj naj ti dá, ali kaj pridene jezik zvijačni?
4 — Palwan atqan ötkür oqlar, Archa choghliri sanga tegsun!
Besede podobne ostrim pušicam mogočnega, primérne žarjavici brinjevi.
5 Meshek diyarida musapir bolup yashighinimgha, Kédar chédirliri arisida turghinimgha halimgha way!
Gorjé meni, ker popotujem toliko časa, stanujem kakor prebivalci šatorov Kedarski.
6 Men tinchliqqa öchler arisida uzundin buyan turuwatimen;
Predolgo zdí se duši moji da je prebivala pri sovražniku mirú.
7 Men tinchliqperwermen; Biraq gep qilsam, ular urushimizla, deydu.
Jaz ljubim mir, ali ko govorim, kličejo oni na boj.

< Zebur 120 >