Zebur 104
1 Perwerdigargha teshekkür-medhiye qaytur, i jénim! I Perwerdigar Xudayim, intayin ulughsen; Shanu-shewket we heywet bilen kiyin’gensen;
Blagoslavljaj Gospoda, oh moja duša. Oh Gospod, moj Bog, ti si tako velik, oblečen si s častjo in veličanstvom.
2 Libas bilen pürken’gendek yoruqluqqa pürken’gensen, Asmanlarni chédir perdisi kebi yayghansen.
Ki se pokrivaš s svetlobo kakor z obleko, ki razteguješ nebo kakor zaveso.
3 U yuqiriqi rawaqlirining limlirini sulargha ornatqan, Bulutlarni jeng harwisi qilip, Shamal qanatliri üstide mangidu;
Ki polagaš bruna svojih sob v vodah, ki delaš oblake [za] svoj bojni voz, ki hodiš na perutih vetra.
4 U perishtilirini shamallar, Xizmetkarlirini ot yalquni qilidu.
Ki svoje angele delaš za duhove, svoje služabnike za goreč ogenj.
5 Yerni U ulliri üstige ornatqan; U esla tewrinip ketmeydu.
Ki polagaš temelje zemlji, da na veke ne bo odstranjena.
6 Libas bilen oralghandek, uni chongqur déngizlar bilen orighansen, Sular taghlar choqqiliri üstide turdi.
Pokrivaš jo z globinami kakor z obleko; vode stojijo nad gorami.
7 Séning tenbihing bilen sular beder qachti, Güldürmamangning sadasidin ular tézdin yandi;
Ob tvojem oštevanju so zbežale, ob glasu tvojega groma so odhitele.
8 Taghlar örlep chiqti, Wadilar chüshüp ketti, [Sular] Sen békitken jaygha chüshüp ketti.
Gredo gor po gorah, gredo dol po dolinah, na kraj, ki si ga ti osnoval zanje.
9 Ular téship, yerni yene qaplimisun dep, Sen ulargha cheklime qoyghansen.
Postavil si mejo, da je ne morejo prečkati, da se ponovno ne obrnejo in ne pokrijejo zemlje.
10 [Tengri] wadilarda bulaqlarni échip urghutidu, Suliri taghlar arisida aqidu.
On izvire pošilja v doline, ki tečejo med hribi.
11 Daladiki herbir janiwargha ussuluq béridu, Yawayi éshekler ussuzluqini qanduridu.
Dajejo piti vsaki poljski živali, divji osli si gasijo žejo.
12 Köktiki qushlar ularning boyida qonidu, Derex shaxliri arisida sayraydu.
Poleg njih bo perjad neba, ki žvrgoli med mladikami, imela svoje prebivališče.
13 U yuqiridiki rawaqliridin taghlarni sughiridu; Yer Séning yasighanliringning méwiliridin qandurulidu!
Iz svojih sob namaka hribe; zemlja je nasičena s sadom tvojih del.
14 U mallar üchün ot-chöplerni, Insanlar üchün köktatlarni östüridu, Shundaqla nanni yerdin chiqiridu;
Travi povzroča, da raste za živino in zelišče za služenje človeku, da lahko obrodi hrano iz zemlje
15 Ademning könglini xush qilidighan sharabni, Insan yüzini parqiritidighan mayni chiqiridu; Insanning yürikige nan bilen quwwet béridu;
in vino, da razveseljuje človekovo srce in olje, da njegovemu obrazu stori, da zasveti in kruh, ki utrjuje človekovo srce.
16 Perwerdigarning derexliri, Yeni Özi tikken Liwan kédir derexliri [su ichip] qanaetlinidu.
Gospodova drevesa so polna soka, libanonske cedre, ki jih je posadil,
17 Ene ashular arisigha qushlar uwa yasaydu, Leylek bolsa, archa derexlirini makan qilidu.
kjer si ptice pletejo svoja gnezda; glede štorklje, so ciprese njena hiša.
18 Égiz choqqilar tagh öchkilirining, Tik yarlar sughurlarning panahi bolidu.
Visoki hribi so zatočišče za divje koze in skale za kunce.
19 Pesillerni békitmek üchün U ayni yaratti, Quyash bolsa pétishini bilidu.
Luno je določil za obdobja, sonce pozna svoje zahajanje.
20 Sen qarangghuluq chüshürisen, tün bolidu; Ormandiki janiwarlarning hemmisi uningda shipir-shipir kézip yüridu.
Delaš temo in je noč, ko vse gozdne živali lazijo naprej.
21 Arslanlar olja izdep hörkireydu, Tengridin ozuq-tülük sorishidu;
Mladi levi rjovejo za svojim plenom in iščejo svojo hrano od Boga.
22 Quyash chiqipla, ular chékinidu, Qaytip kirip uwilirida yatidu.
Sonce vzhaja, zberejo se skupaj in se zleknejo v svoje brloge.
23 Insan bolsa öz ishigha chiqidu, Ta kechkiche méhnette bolidu.
Človek hodi naprej k svojemu delu in k svojemu trudu do večera.
24 I Perwerdigar, yasighan herxil nersiliring neqeder köptur! Hemmisini hékmet bilen yaratqansen, Yer yüzi ijat-bayliqliring bilen toldi.
Oh Gospod, kako mnogotera so tvoja dela! V modrosti si jih vsa naredil; zemlja je polna tvojih bogastev.
25 Ene büyük bipayan déngiz turidu! Uningda san-sanaqsiz ghuzh-ghuzh janiwarlar, Chong we kichik haywanlar bar.
Tako je to veliko in široko morje, v katerem so brezštevilne plazeče stvari, tako majhne kakor velike živali.
26 Shu yerde kémiler qatnaydu, Uningda oynaqlisun dep sen yasighan léwiatanmu bar;
Tam se vozijo ladje, tam je ta leviatán, ki si ga naredil, da se igra v njem.
27 Waqtida ozuq-tülük bergin dep, Bularning hemmisi Sanga qaraydu.
Vsi ti čakajo nate, da jim lahko daš njihovo hrano v pravšnjem obdobju.
28 Ulargha berginingde, tériwalidu, Qolungni achqiningdila, ular nazunémetlerge toyidu.
To jim daješ, pobirajo; odpiraš svojo roko, nasičujejo se z dobrim.
29 Yüzüngni yoshursang, ular dekke-dükkige chüshidu, Rohlirini alsang, ular jan üzüp, Yene tupraqqa qaytidu.
Skrivaš svoj obraz, preplašijo se; jemlješ njihov dih, poginejo in se vrnejo k svojemu prahu.
30 Rohingni ewetkiningde, ular yaritilidu, Yer-yüzi yéngi [bir dewr bilen] almishidu.
Svojega duha pošiljaš naprej, ustvarjeni so; in obnavljaš obličje zemlje.
31 Perwerdigarning shan-shöhriti ebediydur, Perwerdigar Öz yaratqanliridin xursen bolidu.
Gospodova slava bo vztrajala na veke. Gospod se bo veselil v svojih delih.
32 U yerge baqqinida, yer titreydu, Taghlargha tegkinide, ular tütün chiqiridu.
Gleda na zemljo in ta se trese; dotika se hribov in se kadijo.
33 Hayatla bolidikenmen, Perwerdigargha naxsha éytimen; Wujudum bolsila Xudayimni küyleymen.
Dokler živim, bom prepeval Gospodu; dokler imam svoj obstoj, bom prepeval hvalo svojemu Bogu.
34 U sürgen oy-xiyallirimdin söyünse! Perwerdigarda xushallinimen!
Moje premišljevanje o njem bo prijetno; veselil se bom v Gospodu.
35 Gunahkarlar yer yüzidin tügitilidu, Reziller yoq bolidu. I jénim, Perwerdigargha teshekkür-medhiye qaytur! Hemdusana!
Naj bodo grešniki použiti z zemlje in naj zlobnega ne bo več. Blagoslavljaj Gospoda, oh moja duša. Hvalite Gospoda.
