Pend-nesihetler 23
1 Katta erbab bilen hemdastixan bolsang, Aldingdiki kim ikenlikini obdan oylan.
Kadar sedeš, da ješ z vladarjem, marljivo preudari, kaj je pred teboj
2 Ishtiying yaman bolsa, Gélinggha pichaq tenglep turghandek özüngni tart.
in si nastavi nož na vrat, če si požrešen človek.
3 Uning nazunémetlirini tama qilma, Ular adem aldaydighan tamaqlardur.
Ne bodi željan njegovih slaščic, kajti le-te so varljiva hrana.
4 Bay bolimen dep özüngni upratma; Özüngning zéhningni bu ishqa qaratma.
Ne trudi se biti bogat, odnehaj od svoje lastne modrosti.
5 [Bayliqlargha] köz tikishing bilenla, ular yoq bolidu; Pul-mal derweqe özige qanat yasap, Xuddi bürküttek asman’gha uchup kéter.
Hočeš postaviti svoje oči na tisto, česar ni? Kajti bogastva sebi zagotovo delajo peruti; odletijo proč kakor orel proti nebu.
6 Ach közning nénini yéme, Uning ésil nazunémetlirini tama qilma;
Ne jej kruha tistega, ki ima zlobno oko niti si ne želi njegovih okusnih jedi,
7 Chünki uning köngli qandaq bolghandek, özimu shundaq. U aghzida: — Qéni, alsila, ichsile! — désimu, Biraq könglide séni oylighini yoq.
kajti kakor misli v svojem srcu, takšen je: »Jej in pij, « ti pravi, toda njegovo srce ni s teboj.
8 Yégen bir yutum taamnimu qusuwétisen, Uninggha qilghan chirayliq sözliringmu bikargha ketken bolidu.
Košček, ki si ga pojedel, boš izbljuval in izgubil svoje sladke besede.
9 Exmeqqe yol körsitip salma, Chünki u eqil sözliringni közge ilmas.
Ne govori v ušesa bedaka, kajti preziral bo modrost tvojih besed.
10 Qedimde békitken yerning pasil tashlirini yötkime, Yétimlarning étizlirighimu ayagh basma;
Ne odstrani starega mejnika in ne vstopaj na polja osirotelih,
11 Chünki ularning Hemjemet-Qutquzghuchisi intayin küchlüktur; U Özi ular üchün üstüngdin dewa qilar.
kajti njihov odkupitelj je mogočen, zoper tebe bo zagovarjal njihovo pravdo.
12 Nesihetke köngül qoy, Ilim-bilimlerge qulaq sal.
Svoje srce usmeri k poučevanju in svoja ušesa k besedam spoznanja.
13 Balanggha terbiye bérishtin érinme; Eger tayaq bilen ursang, u ölüp ketmeydu;
Ne zadržuj grajanja pred otrokom, kajti če ga udariš s šibo, ne bo umrl.
Udaril ga boš s šibo, njegovo dušo pa boš rešil pred peklom. (Sheol h7585)
15 I oghlum, dana bolsang, Méning qelbim qanche xush bolar idi!
Moj sin, če bo tvoje srce modro, se bo moje srce veselilo, celo moje.
16 Aghzingda orunluq sözler bolsa, ich-ichimdin shadlinimen.
Da, moja notranjost se bo veselila, ko tvoje ustnice govorijo prave besede.
17 Gunah sadir qilghuchilargha reshk qilma, Herdaim Perwerdigardin eyminishte turghin;
Naj tvoje srce ne zavida grešnikom, temveč sam bodi ves dan v strahu Gospodovem.
18 Shundaq qilghiningda jezmen köridighan yaxshi kününg bolidu, Arzu-ümiding bikargha ketmes.
Kajti zagotovo je konec, in tvoje pričakovanje ne bo odrezano.
19 I oghlum, sözümge qulaq sélip dana bol, Qelbingni [Xudaning] yoligha bashlighin.
Prisluhni, ti, moj sin in bodi moder in svoje srce usmerjaj na poti.
20 Meyxorlargha arilashma, Nepsi yaman göshxorlar bilen bardi-keldi qilma;
Ne bodi med vinskimi bratci, med upornimi jedci mesa,
21 Chünki haraqkesh bilen nepsi yaman axirida yoqsulluqta qalar, Gheplet uyqusigha patqanlargha jende kiyimni kiygüzer.
kajti pijanec in požeruh bosta prišla k revščini, in zaspanost bo človeka oblekla s cunjami.
22 Séni tapqan atangning sözini angla, Anang qérighanda uninggha hörmetsizlik qilma.
Prisluhni svojemu očetu, ki te je zaplodil in ne preziraj svoje matere, ko je stara.
23 Heqiqetni sétiwal, Uni hergiz sétiwetme. Danaliq, terbiye we yorutulushnimu al.
Kupi resnico in je ne prodaj, tudi modrost, poučevanje in razumevanje.
24 Heqqaniy balining atisi chong xushalliq tapar; Dana oghulni tapqan atisi uningdin xursen bolar.
Oče pravičnega se bo silno veselil in kdor je zaplodil modrega otroka, bo zaradi njega imel veselje.
25 Ata-anangni söyündürüp, Séni tughqan anangni xush qil.
Tvoj oče in tvoja mati bosta vesela in tista, ki te je nosila, se bo veselila.
26 I oghlum, qelbingni manga tapshur; Közliringmu hayatliq yollirimgha tikilsun!
Moj sin, daj mi svoje srce in naj tvoje oči opazujejo moje poti.
27 Chünki pahishe ayal chongqur oridur, Buzuq yat ayal tar zindandur;
Kajti vlačuga je globok jarek; in tuja ženska je tesna jama.
28 Ular qaraqchidek möküwélip, Insaniyet arisidiki wapasizlarni köpeyter.
Prav tako preži, kakor za plenom in povečuje prestopnike med možmi.
29 Kimde azab bar? Kimde derd-elem? Kim jédel ichide qalar? Kim nale-peryad kötürer? Kim sewebsiz yarilinar? Kimning közi qizirip kéter?
Kdo ima gorje? Kdo ima bridkost? Kdo ima spore? Kdo ima blebetanje? Kdo ima rane brez razloga? Kdo ima rdečino oči?
30 Del sharab üstide uzun olturghan, Ebjesh sharabtin tétishqa aldirighan meyxorlar!
Tisti, ki se dolgo zadržujejo pri vinu; gredo, da iščejo mešano vino.
31 Sharabning ajayib qizilliqigha, uning jamdiki julaliqigha, Kishining gélidin shundaq siliq ötkenlikige meptun bolup qalma!
Ne glej na vino, kadar je rdeče, kadar daje svojo barvo v čaši, ko jo pravilno primakneš k sebi.
32 Axirida u zeherlik yilandek chéqiwalidu, Oq yilandek neshtirini sanjiydu.
Nazadnje udari kakor kača in piči kakor gad.
33 Köz aldingda ghelite menziriler körünidu, Aghzingdin qalaymiqan sözler chiqidu.
Tvoje oči bodo zagledale tujo žensko in tvoje srce bo izreklo sprevržene stvari.
34 Xuddi déngiz-okyanlarda leylep qalghandek, Yelkenlik kémining moma yaghichi üstide yatqandek bolisen.
Da, ti boš kakor tisti, ki se uleže na sredo morja ali kakor kdor leži na vrhu jambora.
35 Sen choqum: — Birsi méni urdi, lékin men yarilanmidim! Birsi méni tayaq bilen urdi, biraq aghriqini sezmidim!» — deysen. Biraq sen yene: «Hoshumgha kelsemla, men yenila sharabni izdeymen! — deysen.
»Udarili so me, « boš rekel in »nisem bil bolan, pretepli so me, pa tega nisem čutil, kdaj se bom prebudil? Ponovno ga bom poiskal.«
