Pend-nesihetler 20
1 Sharab kishini reswa qilar, Haraq kishini ghaljirlashturar; Kimki uninggha bérilip ézip ketse, eqilsizdur.
Vino je zasmehovalec, močna pijača je huda in kdorkoli je s tem zaveden, ni moder.
2 Padishahning ghezipi shirning hörkirishige oxshash qorqunchluqtur; Uning achchiqini keltürgen, öz jénigha jaza chüshürer.
Kraljev strah je kakor rjovenje leva; kdorkoli ga draži do jeze, greši zoper svojo lastno dušo.
3 Özini majiradin néri qilish kishining izzitidur; Biraq herbir exmeq özini basalmas.
Za človeka je čast, da odneha od prepira, toda vsak bedak se bo vmešaval.
4 Hurun adem qishta yer heydimes; Yighim waqtida yoqluqta qélip ashliq tiler.
Lenuh ne bo oral zaradi razloga mraza, zatorej bo prosil v času žetve in ničesar ne bo imel.
5 Kishining könglidiki oy-niyetliri chongqur sugha oxshashtur; Yorutulghan adem ularni tartip alalaydu.
Nasvet v človekovem srcu je podoben globoki vodi, toda razumevajoč človek ga bo izvlekel.
6 Özini sadiq deydighanlar köptur; Biraq ishenchlik bir ademni kim tapalisun?
Večina ljudi bo vsakemu razglašala svojo lastno dobroto, toda kdo lahko najde zvestega človeka?
7 Heqqaniy adem diyanetlik yolda mangar; Uning perzentlirige bext-beriket qaldurular!
Pravičen človek hodi v svoji neokrnjenosti, njegovi otroci so blagoslovljeni za njim.
8 Padishah adalet textide olturghanda, Hemme yamanliqni közi bilen qoghlaydu.
Kralj, ki sedi na sodnem prestolu, s svojimi očmi vse zlo razkropi proč.
9 Kim özini gunahdin tazilandim, Wijdanim paklandi, déyeleydu?
Kdo lahko reče: »Svoje srce sem očistil, čist sem pred svojim grehom?«
10 Ikki xil taraza téshi, Ikki xil küre ishlitish, Oxshashla Perwerdigargha yirginchliktur.
Neenake uteži in neenake mere, oboji so Gospodu podobna ogabnost.
11 Hetta bala öz xisliti bilen biliner; Uning qilghanlirining pak, durus yaki emesliki heriketliridin körünüp turar.
Celo otrok je spoznan po svojih dejanjih, če so njegova dela čista in če so ta pravilna.
12 Köridighan közni, anglaydighan qulaqni, Her ikkisini Perwerdigar yaratti.
Uho, ki sliši in oko, ki vidi, celo oboje je naredil Gospod.
13 Uyqugha amraq bolma, namratliqqa uchraysen; Közüngni échip oyghaq bol, néning mol bolar.
Ne ljubi spanja, da ne bi prišel v revščino, odpri svoje oči in nasičen boš s kruhom.
14 Xéridar mal alghanda: «Nachar iken, nachar iken!» dep qaqshaydu; Élip ketkendin kéyin [«Ésil nerse, erzan aldim» dep] maxtinidu.
» To je ničvredno, to je ničvredno, « pravi kupec, toda ko je odšel svojo pot, potem se baha.
15 Altun bar, leel-yaqutlarmu köptur; Biraq bilimni béghishlighan lewler némidégen qimmetlik göherdur!
Je zlato in množica rubinov, toda ustnice spoznanja so dragocen dragulj.
16 Yatqa képil bolghan kishidin qerzge tonini tutup alghin; Yat xotun’gha kapalet bergen kishidin kapalet puli al.
Vzemi obleko tistega, ki je pôrok za tujca in vzemi jamstvo od njega za tujo žensko.
17 Aldap érishken tamaq tatliqtur; Kéyin, uning yégini shéghil bolar.
Kruh prevare je sladek človeku, toda njegova usta bodo potem napolnjena z gramozom.
18 Pilanlar meslihet bilen békitiler; Pishqan körsetme bilen jeng qilghin.
Vsak namen je utrjen s posvetovanjem in vojskuješ se z dobrim nasvetom.
19 Gep toshughuchi sirlarni ashkarilar; Shunga walaqtekkür bilen arilashma.
Kdor gre naokrog kakor tožljivec, razodeva skrivnosti, zato se ne vmešavaj s tistim, ki laska s svojimi ustnicami.
20 Kimki ata-anisini haqaret qilsa, Uning chirighi zulmet qarangghusida öcher!
Kdorkoli preklinja svojega očeta ali svojo mater, bo njegova svetilka ugasnjena v zatemnjeno temo.
21 Téz érishken miras haman beriketlik bolmas.
Dediščina je lahko v začetku naglo pridobljena, toda njen konec ne bo blagoslovljen.
22 Yamanliqqa yamanliq qayturay déme; Perwerdigargha tayinip küt, U derdingge yéter.
Ne reci: »Jaz bom poplačal zlo, « temveč čakaj na Gospoda in rešil te bo.
23 Ikki xil taraza téshi Perwerdigargha yirginchliktur; Saxta ölchem qet’iy yarimas.
Različne uteži so ogabnost Gospodu in varljiva tehtnica ni dobra.
24 Insanning hayatliq qedemlirini Perwerdigar belgileydu; Undaqta insan öz musapisini nedin bilsun?
Človekovi opravki so od Gospoda, kako lahko potem človek razume svojo lastno pot?
25 Bir nersisini yéniklik bilen «[Xudagha] atalghan!» dep wede bérish, Qesemlerdin kéyin ikkilinip qayta oylinish, Öz jénini qiltaqqa chüshürgen’ge barawer.
Zanka je človeku, ki požira to, kar je sveto in da po zaobljubah dela poizvedovanje.
26 Dana padishah yamanlarni topanni sorughandek soruwétidu, Xaman tepkendek tuluq bilen yanjiwéter.
Moder kralj razkropi zlobne in nadnje prinaša kolo.
27 Ademning roh-wijdani — Perwerdigarning chirighidur, U qelbning herbir teglirini tekshürüp perq éter.
Človeški duh je Gospodova sveča, ki preiskuje vse notranje dele trebuha.
28 Méhir-shepqet we heqiqet padishahni saqlaydu; U méhir-shepqet bilenla öz textini mustehkemleydu.
Usmiljenje in resnica ohranjata kralja in njegov prestol drži pokonci usmiljenje.
29 Yash yigitlerning qawulluqi ularning pexridur; Qérilarning izziti aq chachliridur.
Slava mladeničev je njihova moč, lepota starcev pa je siva glava.
30 Terbiye yariliri yamanliqni tazilap chiqirar, Tayaq izliri ich-baghirni taza qilar.
Modrica od rane očiščuje zlo, tako storijo udarci biča notranjim delom trebuha.
