Matta 26
1 Eysa bu sözlerni qilip bolghandin kéyin, muxlislirigha:
In zgodí se, ko je Jezus vse te besede končal, reče učencem svojim:
2 — Silerge melumki, ikki kündin kéyin «ötüp kétish héyti» bolidu, shu chaghda Insan’oghli kréstlinish üchün tutup bérilidu, — dédi.
Véste, da bo črez dva dní velika noč, in sin človečji bo izdan, da ga križajo.
3 Bash kahinlar we aqsaqallar Qayafa isimlik bash kahinning sariyida jem bolushti.
Tedaj se zberó véliki duhovni in pismarji in starešine naroda na dvoru vélikega duhovna, kteremu je bilo ime Kajfa.
4 Ular Eysani qandaq qilip hiyle-neyreng bilen tutup öltürüsh toghrisida meslihet qilishti.
In posvetujejo se, da bi Jezusa z zvijačo vjeli in umorili.
5 Biraq ular: — Bu ish héyt-ayem künliri qilinmisun. Bolmisa, xelq arisida malimanchiliq chiqishi mumkin, — déyishti.
Govorili so pa: Ne na praznik, da se narod ne spunta.
6 Emdi Eysa Beyt-Aniya yézisida, «Simon maxaw»ning öyide bolghinida,
Ko je bil pa Jezus v Betaniji v hiši Simona gobavca,
7 bir ayal uning yénigha kirdi. U aq qashtéshi shéshide nahayiti qimmetlik etirni élip kelgen bolup, Eysa dastixanda olturghanda, etirni uning béshigha quydi.
Pristopi k njemu žena, ktera je imela sklenico dragocene mire, in jo izlije na glavo njegovo, ko je sedel za mizo.
8 Lékin muxlislar buni körüp xapa bolushup: — Zadi némishqa bundaq israpchiliq qilinidu?
Ko pa učenci njegovi to vidijo, razhudé se, govoreč: Čemu ta potrata?
9 Chünki bu etirni köp pulgha sétip, pulini kembeghellerge sediqe qilsa bolattighu! — déyishti.
Ta mira namreč bi se bila mogla za mnogo prodati, in dati se ubogim.
10 Lékin Eysa ularning könglidikini bilip ulargha: — Bu ayalning könglini néme dep aghritisiler? Chünki u men üchün yaxshi bir ishni qildi.
Ko pa Jezus to spazi, reče jim: Kaj delate ženi skrbí? kajti dobro delo je storila na meni.
11 Chünki kembegheller daim silerning aranglarda bolidu, lékin méning aranglarda bolushum silerge daim nésip boliwermeydu!
Uboge namreč imate vselej s seboj; mene pa nimate vselej.
12 Bu ayalning bu etirni bedinimge quyushi méning depne qilinishimgha teyyar bolushum üchün boldi.
Kajti da je izlila to miro na telo moje, storila je to za pokop moj.
13 Men silerge berheq shuni éytip qoyayki, bu xush xewer pütkül dunyaning qeyéride jakarlansa, bu ayal eslinip, uning qilghan bu ishi teriplinidu, — dédi.
Resnično vam pravim: Kjerkoli po vsem svetu se bo oznanjal ta evangelj, povedalo se bo tudi to, kar je ona storila, njej v spomin.
14 Bu ishtin kéyin, on ikkiylendin Yehuda Ishqariyot isimlik biri bash kahinlarning aldigha bérip:
Tedaj odide eden od dvanajsterih, kteremu je bilo ime Juda Iškarijan, k vélikim duhovnom,
15 — Uni tutup bersem, manga néme bérisiler? — dédi. Ular uning aldigha ottuz kümüsh tengge qoydi.
In reče: Kaj mi hočete dati, in jaz vam ga bom izdal? Oni mu pa obrekó trideset srebrnikov.
16 Yehuda shuningdin étibaren uni tutup bérishke muwapiq purset izdeshke bashlidi.
In odtlej je iskal priložnosti, da ga izdá.
17 Pétir nan héytining birinchi küni, muxlislar Eysaning yénigha kélip: — Ötüp kétish héytining tamiqini yéyishing üchün qeyerde teyyarlishimizni xalaysen? — dep soridi.
Prvi dan presnih kruhov pa pristopijo učenci k Jezusu in mu rekó: Kje hočeš, da ti pripravimo, da boš jedel velikonočno jagnje?
18 U ulargha: — Sheherge kirip palanchining öyige bérip uninggha: «Ustaz: — Waqit-saitim yéqinliship qaldi, ötüp kétish héytini muxlislirim bilen birlikte séning öyüngde ötküzey — deydu» dep éytinglar, — dédi.
On pa reče: Pojdite v mesto k temu in temu, in recite mu: Učenik pravi: Čas moj je blizu; pri tebi bom jedel velikonočno jagnje z učenci svojimi.
19 Muxlislar Eysaning tapilighinidek ötüp kétish héytining tamiqini shu yerde teyyarlidi.
In učenci storé, kakor jim je Jezus ukazal, in pripravijo velikonočno jagnje.
20 Kechqurun, u on ikkiylen bilen dastixanda olturdi.
Ko se je pa zvečerilo, sede za mizo z učenci svojimi.
21 Ular ghizaliniwatqanda u: — Men silerge berheq shuni éytip qoyayki, aranglardiki bireylen manga satqunluq qilidu, — dédi.
In ko so jedli, reče: Resnično vam pravim, da me bo eden izmed vas izdal.
22 [Buni anglap] ular intayin qayghugha chömüp, bir-birlep uningdin: — Ya Reb, men emestimen? — dep sorashqa bashlidi.
In zeló jim se užali, in začnó mu praviti vsak od njih: Ali sem jaz, Gospod?
23 U jawaben: — Qolidiki nanni men bilen teng tawaqqa tögürgen kishi, manga satqunluq qilghuchi shu bolidu.
On pa odgovorí in reče: Ta, ki je omočil z menoj rokó v skledo, ta me bo izdal.
24 Insan’oghli derweqe [muqeddes yazmilarda] özi toghrisida pütülginidek [ölümge] kétidu; biraq Insan’oghlining tutup bérilishige wasitichi bolghan ademning haligha way! U adem tughulmighan bolsa yaxshi bolatti! — dédi.
Sin človečji sicer gre, kakor je pisano za-nj; ali gorjé tistemu človeku, kteri sina človečjega izdaja, Bolje bi mu bilo, da se ne bi bil tisti človek rodil.
25 Uninggha satqunluq qilidighan Yehuda: — Ustaz, men emestimen? — dep soridi. U uninggha: — Özüng déding jumu, — dédi.
Juda izdajalec njegov pa odgovorí in reče: Ali sem jaz, rabi? Reče mu: Ti si rekel.
26 Ular ghizaliniwatqanda, Eysa bir nanni qoligha élip [Xudagha] teshekkür-hemdusana éytqandin kéyin, uni oshtup, muxlislirigha üleshtürüp berdi we: —Élinglar, yenglar, bu méning ténim, — dédi.
Ko so pa jedli, vzeme Jezus kruh, in blagoslovivši, prelomi, in dajal je učencem svojim, govoreč: Vzemite, jejte; to je telo moje.
27 Andin, qoligha jamni élip [Xudagha] teshekkür-hemdusana éytip, uni muxlislirigha tutup: — Hemmeylen buningdin ichinglar.
In vzemši kelih, zahvali, in dá jim, govoreč: Pijte iž njega vsi;
28 Bu méning nurghun ademlerning gunahlirining kechürüm qilinishi üchün tökülidighan, yéngi ehdini tüzidighan qénimdur.
Kajti to je kri moja novega zakona, ktera se prelija za mnoge v odpuščanje grehov.
29 Lékin men shuni silerge éytayki, Atamning padishahliqida siler bilen birlikte yéngidin sharabtin ichmigüche, üzüm télining sherbitini hergiz ichmeymen, — dédi.
Pravim vam pa, da odslej ne bom pil od tega trtnega rodú, do tistega dné, ko ga bom pil z vami novega v kraljestvu očeta svojega.
30 Ular medhiye küyini éytqandin kéyin talagha chiqip, Zeytun téghigha qarap kétishti.
In ko so odpeli, odidejo na oljsko goro.
31 Andin Eysa ulargha: — Bügün kéche siler hemminglar méning tüpeylimdin tandurulup putlishisiler, chünki [muqeddes yazmilarda]: — «Men padichini uruwétimen, Padidiki qoylar patiparaq bolup tarqitiwétilidu» dep pütülgen.
Tedaj jim reče Jezus: Vsi vi se boste pohujšali to noč od mene. Kajti pisano je: "Pastirja bom udaril, in razkropile se bodo ovce črede."
32 Lékin men tirilgendin kéyin Galiliyege silerdin burun barimen, — dédi.
Po vstajanji svojem pa pojdem pred vami v Galilejo.
33 Pétrus uninggha jawaben: — Hemmeylen séning tüpeylingdin tandurulup putlashsimu, men hergiz putlashmaymen, dédi.
Peter pa odgovorí in mu reče: Če se tudi vsi od tebe pohujšajo, jaz se ne bom nikoli pohujšal.
34 Eysa uninggha: — Men sanga berheq shuni éytip qoyayki, bügün kéche xoraz chillashtin burun, sen mendin üch qétim tanisen, — dédi.
Jezus mu reče: Resnično ti pravim, da to noč, predno bo petelin zapel, zatajil me boš trikrat.
35 Pétrus uninggha: — Sen bilen bille ölüshüm kérek bolsimu, sendin hergiz tanmaymen, — dédi. Qalghan muxlislarning hemmisimu shundaq déyishti.
Peter mu pravi: In ko bi moral s teboj umreti, ne bom te zatajil. Tako tudi vsi učenci rekó.
36 Andin Eysa ular bilen bille Gétsimane dégen yerge keldi. U muxlislargha: «Men u yaqqa bérip dua-tilawet qilip kelgüche, mushu jayda olturup turunglar» dédi.
Tedaj pride ž njimi Jezus v vas imenovano Getsemane, in reče učencem: Usedite se tu dotlej, da grem in tam molim.
37 U Pétrusni, shundaqla Zebediyning ikki oghlini birge élip mangdi we qattiq azablinip, köngli tolimu perishan bolushqa bashlidi.
In vzemši Petra in Zebedejeva dva sina, začne žalovati in obupovati.
38 U ulargha: — Jénim ölidighandek bekmu azablanmaqta. Siler bu yerde qélip, men bilen birlikte oyghaq turunglar, — déwidi,
Tedaj jim reče: Žalostna je duša moja do smrti; ostanite tu, in čujte z menoj.
39 We sel nériraq bérip, özini yerge étip düm yétip dua qilip: — I Atam, mumkin bolsa, bu qedeh mendin ötüp ketsun! Lékin bu ish men xalighandek emes, sen xalighandek bolsun, — dédi.
In odšedši malo dalje, pade na obraz svoj, in molil je, govoreč: Oče moj! če je mogoče, odide naj ta kelih od mene; ali ne kakor hočem jaz, nego kakor ti.
40 U muxlislarning yénigha qaytip kelginide, ularning uxlap qalghanliqini körüp, Pétrusqa: — Men bilen bille birer saetmu oyghaq turalmidinglarmu?!
In prišedši k učencem, najde jih, da spé; ter reče Petru: Tako niste mogli ene ure z menoj prečuti?
41 Éziqturulushtin saqlinish üchün, oyghaq turup dua qilinglar. Roh pidakar bolsimu, lékin kishining etliri ajizdur, — dédi.
Čujte in molite, da ne zajdete v izkušnjavo; duh je sicer krepek, ali telo je slabo.
42 U ikkinchi qétim bérip, yene dua qilip: — I Atam, eger men bu qedehni ichmisem u mendin ketmise, undaqta séning iradeng ada qilinsun, — dédi.
Zopet odide drugoč; in molil je, govoreč: Oče moj! ako ne more ta kelih oditi od mene, če ga ne pijem, zgódi se volja tvoja.
43 U ularning yénigha [qaytip] kelginide, yene uxlap qalghanliqini kördi, chünki ularning közliri uyqugha ilin’ghanidi.
In prišedši, najde jih zopet, da spé; bile so jim namreč oči otežale.
44 Shuning bilen u ulardin ayrilip üchinchi qétim bérip, yene shu sözler bilen dua qildi.
In pustivši jih, odide zopet; in molil je v tretje, govoreč iste besede.
45 Andin u muxlislarning yénigha kélip ulargha: — Siler téxiche uxlawatamsiler, téxiche dem éliwatamsiler? Mana, waqit-saiti yéqinlashti; Insan’oghli gunahkarlarning qoligha tapshurulidu.
Tedaj pride k učencem svojim, in reče jim: Spite dalje in počivajte! Glej, ura se je približala, in sin človečji se izdaja grešnikom v roke.
46 Qopunglar, kéteyli; mana, manga satqunluq qilidighan kishi yéqin keldi! — dédi.
Vstanite, pojdimo! Glej, izdajalec moj se je približal.
47 Uning sözi téxi tügimeyla, on ikkiylendin biri bolghan Yehuda keldi; uning yénida bash kahinlar we xelq aqsaqalliri teripidin ewetilgen, qilich-toqmaqlarni kötürgen zor bir top adem bar idi.
In ko je še govoril, glej, pride Juda, eden od dvanajsterih, in ž njim mnogo ljudstva z meči in koli, od vélikih duhovnov in starešin naroda.
48 Uninggha satqunluq qilghuchi ular bilen alliburun isharetni békitip: «Men kimni söysem, u del shudur. Siler uni tutunglar» dep kélishkenidi.
Izdajalec njegov jim je pa dal znamenje, govoreč: Kogar bom poljubil, ta je; primite ga.
49 U udul Eysaning aldigha bérip: — Salam, ustaz! — dep uni söyüp ketti.
In precej pristopi k Jezusu, in reče: Zdrav bodi, rabi! in ga poljubi.
50 Eysa uninggha: — Aghinem, néme dep kelding? — dédi. Shuning bilen, héliqi ademler yopurulup kélip, Eysagha qol sélip, uni tutqun qildi.
Jezus mu pa reče: Prijatelj! po kaj si prišel? Tedaj pristopijo in položé roke svoje na Jezusa in ga vjemó.
51 We mana, Eysaning yénidikilerdin bireylen qilichini sughurup, bash kahinning chakirigha uruwidi, uning quliqini shilip chüshürüwetti.
In glej, eden tistih, kteri so bili z Jezusom, stegne roko svojo in izdere meč svoj, in udari hlapca vélikega duhovna in mu odseka uho.
52 Eysa uninggha: — Qilichingni qinigha sal, qilich kötürgenler qilich astida halak bolidu.
Tedaj mu velí Jezus: Vtakni meč svoj na mesto njegovo; kajti vsi, kteri primejo za meč, poginili bodo z mečem.
53 Yaki méni Atisigha nida qilalmaydighan boldi, dep oylap qaldingmu?! Shundaq qilsamla U manga shuan on ikki qisimdin artuq perishte mangdurmamdu?
Ali misliš li, da ne morem sedaj očeta svojega prositi, in poslal bi mi več nego dvanajst legijonov angeljev?
54 Biraq men undaq qilsam, muqeddes yazmilardiki bu ishlar muqerrer bolidu dégen bésharetler qandaqmu emelge ashurulsun? — dédi.
Kako bi se pa izpolnila pisma, da mora tako biti?
55 Shu peytte Eysa toplashqan ademlerge qarap: — Bir qaraqchini tutidighandek qilich-toqmaqlarni kötürüp méni tutqili kepsilerghu? Men her küni ibadetxana hoylilirida siler bilen bille olturup telim bérettim, lékin siler u chaghda méni tutmidinglar.
V ta čas reče Jezus ljudstvu: Kakor na razbojnika ste izšli na me z meči in koli? Vsak dan sem sedel pri vas, učeč v tempeljnu, in niste me zgrabili.
56 Lékin bu pütün ishlarning yüz bérishi peyghemberlerning muqeddes yazmilirida aldin éytqanlirining emelge ashurulushi üchün boldi, — dédi. Bu chaghda, muxlislarning hemmisi uni tashlap qéchip kétishti.
Ali vse to se je zgodilo, da se izpolnijo pisma prerokov. Tedaj ga vsi učenci pusté, in pobegnejo.
57 Emdi Eysani tutqun qilghanlar uni bash kahin Qayafaning aldigha élip bérishti. Tewrat ustazliri bilen aqsaqallarmu u yerde jem bolushqanidi.
A tisti, kteri so Jezusa vjeli, odpeljejo ga k vélikemu duhovnu Kajfu, kjer so se pismarji in starešine zbrali.
58 Pétrus uninggha taki bash kahinning sariyining [hoylisighiche] yiraqtin egiship kélip, ishning aqiwétini körüsh üchün ichkirige kirip, qarawullarning arisida olturdi.
A Peter je šel oddaleč za njim, noter do dvora vélikega duhovna; in stopivši noter, sede k hlapcem, da vidi konec.
59 Bash kahinlar, aqsaqallar we pütün aliy kéngeshme ezaliri Eysani ölüm jazasigha mehkum qilish üchün, yalghan guwah-ispat izdeytti.
Véliki duhovni in pismarji in ves zbor so pa iskali lažnjive priče zoper Jezusa, da bi ga umorili.
60 Nurghun yalghan guwahchilar otturigha chiqqan bolsimu, ular bulardin héchqandaq ispatqa érishelmidi. Axirda, ikki yalghan guwahchi otturigha chiqip:
In ne najdejo je. In da si ravno pristopi mnogo lažnjivih prič, ne najdejo. Naposled pa pristopite dve priči,
61 — Bu adem: «Men Xudaning ibadetxanisini buzup tashlap, üch kün ichide qayta qurup chiqalaymen» dégen, dédi.
In rečete: Ta je rekel: Jaz morem tempelj Božji podreti, in v treh dnéh sezidati ga.
62 Bash kahin ornidin turup, uninggha: — Qéni, jawab bermemsen? Bular séning üstüngdin zadi qandaq guwahliqlarni bériwatidu? — dédi.
In véliki duhoven vstane in mu reče: Ne odgovarjaš li ničesar? Kaj pričajo ti zoper tebe?
63 Lékin Eysa süküt qilip turiwerdi. Bash kahin uninggha: — [Menggü] hayat bolghuchi Xuda bilen séning qesem qilishingni buyruymenki, bizge éyt, Xudaning Oghli Mesih senmu?» — dédi.
Jezus je pa molčal. In véliki duhoven odgovorí in mu reče: Zaklinjam te pri živem Bogu, da nam povej, če si ti Kristus sin Božji?
64 Eysa mundaq jawab qayturdi: — Shundaq, séning déginingdek. Lékin shunimu silerge éytayki, buningdin kéyin siler Insan’oghlining Qadir Bolghuchining ong yénida olturidighinini we köktiki bulutlar üstide kélidighinini körisiler.
Jezus mu reče: Ti si rekel. Ali pravim vam: Odslej boste videli sina človečjega, da sedí na desnici moči, in gre na nebeških oblakih.
65 Shuning bilen bash kahin tonlirini yirtip tashlap: — U kupurluq qildi! Emdi bashqa herqandaq guwahchining néme hajiti? Mana, özünglar bu kupurluqni anglidinglar!
Tedaj raztrga véliki duhoven oblačila svoja, govoreč: Boga je preklel; kaj nam je še treba prič? Glej, ravnokar ste slišali kletvino njegovo.
66 Buninggha néme deysiler? — dédi. — U ölüm jazasigha layiqtur! — dep jawab qayturushti ular.
Kaj se vam zdí? Oni pa odgovoré in rekó: Smrti je vreden.
67 Buning bilen ular uning yüzige tükürüp, uninggha musht atqili turdi. Beziliri uni kachatlap:
Tedaj mu pljunejo v obraz, in bijejo ga za uho; a drugi ga bijejo s pestmi,
68 — Ey Mesih, peyghemberchilik qilmamsen, éytip baqqina, séni kim urdi? — déyishti.
Govoreč: Prerokuj nam, Kristus! kdo je, ki te je udaril?
69 Emdi Pétrus sarayning tashqiriqi hoylisida olturatti. Bir dédek uning yénigha kélip: — Sen Galiliyelik Eysa bilen birge idingghu, — dédi.
Peter je pa sedel zunej na dvoru. Pa pristopi k njemu ena dekla, in reče: Tudi ti i bil z Jezusom Galilejcem.
70 Lékin u hemmeylenning aldida inkar qilip: — Séning néme dewatqanliqingni chüshenmidim! — dédi.
On na tají pred vsemi, govoreč: Ne vém, kaj praviš.
71 Andin u dalan’gha chiqqanda, uni körgen yene bir dédek u yerde turghanlargha: — Bu ademmu Nasaretlik Eysa bilen birge idi, — dédi.
Ko pa izide k vratom, ugleda ga druga, in reče tistim, kteri so bili tam: Tudi ta je bil z Jezusom Nazarečanom.
72 U yene inkar qilip: — Men u ademni tonumaymen! — dep qesem ichti.
In zopet tají s prisego: Ne poznam tega človeka.
73 Bir’azdin kéyin, u yerde turghanlar Pétrusning yénigha kélip uninggha: — Shübhisizki, sen ularning biri ikensen, chünki teleppuzung séni pash qilidu, — déyishti.
Malo potem pa pristopijo tisti, kteri so stali, in rekó Petru: Resnično, tudi ti si izmed njih; saj te tudi govorica tvoja izdaja.
74 [Pétrus] qattiq qarghashlar bilen qesem qilip: — U ademni zadi tonumaymen! — déyishigila xoraz chillidi.
Tedaj se začne rotiti in kleti: Ne poznam tega človeka. In precej zapoje petelin.
75 Pétrus Eysaning: «Xoraz chillashtin burun, sen mendin üch qétim tanisen!» dégen sözini ésige aldi. U tashqirigha chiqip, qattiq yigha-zar kötürdi.
In Peter se spomene Jezusove besede, ktero mu je rekel: Predno bo petelin zapel, zatajil me boš trikrat. Ter izide in se britko razjoka.
