< Matta 24 >

1 Eysa ibadetxanidin chiqip, aldigha kétiwatqanda, muxlisliri yénigha kélip uning diqqitini ibadetxana binalirigha tartmaqchi boldi.
In izšedši Jezus, šel je od tempeljna. Pa pristopijo učenci njegovi, da mu pokažejo zidine tempeljna.
2 U ulargha: — Mana bularning hemmisini körüwatamsiler? Men silerge berheq shuni éytip qoyayki, bu yerde bir tal tashmu tash üstide qalmaydu, hemmisi qaldurulmay gumran qilinidu, — dédi.
Jezus jim pa reče: Ne vidite li vsega tega? Resnično vam pravim: Tu ne bo ostal kamen na kamenu, kteri se ne bi podrl.
3 U Zeytun téghida olturghanda, muxlisliri astighina uning yénigha kélip: — Bizge éytqinchu, bu dégenliring qachan yüz béridu? Séning [qaytip] kélishing we zamanning axirini körsitidighan qandaq alamet bolidu? — dep sorashti. (aiōn g165)
Ko je pa sedel na Oljskej gori, pristopijo posebéj k njemu učenci, govoreč: Povej nam, kedaj bo to? In kaj bo znamenje prihodu tvojemu in koncu sveta? (aiōn g165)
4 Eysa ulargha jawaben mundaq dédi: — Hézi bolunglarki, héchkim silerni azdurup ketmisun.
In Jezus odgovorí in jim reče: Varujte se, da vas kdo ne premoti!
5 Chünki nurghun kishiler méning namimda kélip: «Mesih men bolimen» dep, köp ademlerni azduridu.
Kajti mnogo jih bo prišlo v ime moje, govoreč: Jaz sem Kristus. In mnogo jih bodo premotili.
6 Siler urush xewerliri we urush shepilirini anglaysiler, bulardin alaqzade bolup ketmenglar; chünki bu ishlarning yüz bérishi muqerrer. Lékin bular axiret emes.
Slišali boste boje in glasove o bojih. Glejte, ne ustrašite se! kajti to mora vse biti. Ali tedaj še ni konec.
7 Chünki bir millet yene bir millet bilen urushqa chiqidu, bir padishahliq yene bir padishahliq bilen urushqa chiqidu. Jay-jaylarda acharchiliq, wabalar we yer tewreshler yüz béridu.
Kajti vstal bo narod na narod, in kraljestvo na kraljestvo; in lakote bodo in kuge in potresi po krajih.
8 Lékin bu ishlarning yüz bérishi «tughutning tolghiqining bashlinishi» bolidu, xalas.
Vse to je pa začetek nadlogam.
9 Andin kishiler silerni tutup azab-oqubetke sélip, öltüridu, méning namim wejidin pütkül eller silerdin nepretlinidu.
Tedaj vas bodo izročili stiski, in morili vas bodo; in sovražili vas bodo vsi narodi za voljo imena mojega.
10 Shuning bilen nurghunlar étiqadidin tanidu, bir-birini tutup béridu we bir-birige öchmenlik qilidu.
In tedaj se bodo pohujšali mnogi; in drug drugega bodo izdajali, in drug drugega sovražili.
11 Nurghun saxta peyghemberler meydan’gha chiqip, nurghun kishilerni azduridu.
In mnogo lažnjivih prerokov bo vstalo; in premotili jih bodo veliko.
12 Itaetsizlik-rezilliklerning köpiyishi tüpeylidin, nurghun kishilerdiki méhir-muhebbet sowup kétidu.
In da se hudobnost razmnoží, omrznila bo mnogim ljubezen.
13 Lékin axirghiche berdashliq bergenler qutquzulidu.
Kdor pa pretrpí do konca, ta se bo zveličal.
14 Barliq ellerge agah-guwahliq bolsun üchün, [Xudaning] padishahliqi heqqidiki bu xush xewer pütkül dunyagha jakarlinidu; andin zaman axiri bolidu.
In ta evangelj se bo oznanil po vsem svetu, vsem narodom za pričo; in tedaj bo prišel konec.
15 Daniyal peyghember qeyt qilghan «weyran qilghuchi yirginchlik nomussizliq»ning muqeddes jayda turghinini körgininglarda (kitabxan bu sözning menisini chüshen’gey),
Kedar torej ugledate "gnjusobo razdevanja," za ktero je povedal prerok Danijel, da stojí na svetem prostoru: (kdor bere, naj ume!)
16 Yehudiye ölkiside turuwatqanlar taghlargha qachsun;
Tedaj naj tisti, kteri so v Judeji, zbežé na gore.
17 ögzide turghan kishi öyidiki nerse-kéreklirini alghili chüshmeyla [qachsun].
In kdor je na strehi, ne stopa naj dol, da vzeme kaj iz hiše svoje.
18 Étizliqta turghan kishimu chapinini alghili öyige yanmisun.
In kdor je na polji, ne vrača naj se nazaj, da vzeme plašč svoj.
19 U künlerde hamilidar ayallar we bala émitiwatqanlarning haligha way!
Gorjé pa nosečim in doječim v tistih dnéh!
20 Qachidighan waqtinglarning qish yaki shabat künige toghra kélip qalmasliqi üchün dua qilinglar.
Molite pa, da ne bo vaš beg po zimi, in ne v soboto.
21 Chünki u chaghda dunya apiride bolghandin mushu chaghqiche körülüp baqmighan hem kelgüsidimu körülmeydighan dehshetlik azab-oqubet bolidu.
Kajti tedaj bo velika stiska, kakoršne ni bilo od začetka sveta noter doslej, in je tudi ne bo.
22 U künler azaytilmisa, héchqandaq et igisi qutulalmaytti; lékin [Xudaning] Öz tallighanliri üchün u künler azaytilidu.
In ko se ne bi tisti dnevi prikrajšali, ne bi se nihče zveličal; ali za voljo izvoljencev se bodo prikrajšali tisti dnevi.
23 Eger u chaghda birsi silerge: «Qaranglar, bu yerde Mesih bar!» yaki «[Mesih] ene u yerde!» dése, ishenmenglar.
Če vam tedaj kdo reče: Glej, tu je Kristus, ali tam: ne verujte.
24 Chünki saxta mesihler we saxta peyghemberler meydan’gha chiqidu, qaltis möjizilik alametler we karametlerni körsitidu; shuning bilen eger mumkin bolidighan bolsa, hetta [Xuda] tallighanlarnimu azduratti.
Kajti vstali bodo lažnjivi kristusi in lažnjivi preroki, in kazali bodo velika znamenja in čudeže, da bi premotili, ko bi bilo mogoče, tudi izvoljence.
25 Mana, men bu ishlar yüz bérishtin burun silerge uqturup qoydum.
Glej, povedal sem vam naprej.
26 Shuning üchün, birsi silerge: «Qaranglar, u chöl-bayawanda!» dése, u yerge barmanglar. «Qaranglar, u ichkiridiki öylerde!» dése, ishenmenglar.
Če vam torej rekó: Glej, v puščavi je! ne hodite ven: Glej, v izbah je! ne verujte.
27 Chünki chaqmaq sherqtin gherbke yalt-yult qilip qandaq chaqqan bolsa, Insan’oghlining kélishi shundaq bolidu.
Kajti kakor izhaja blisk od vzhoda in se sveti do zahoda, tako bo tudi prihod sinú človečjega.
28 Chünki jeset qaysi yerde bolsa, u yerdimu quzghunlar toplishidu!
Kjerkoli namreč je mrhovina, tam se bodo zbirali orli.
29 U künlerdiki azab-oqubetler ötüp ketken haman, quyash qariyidu, ay yoruqluqini bermeydu, yultuzlar asmandin tökülüp chüshidu, asmandiki küchler lerzige kélidu.
Precej po stiski tistih dnî bo pa solnce otemnelo, in mesec ne bo dajal svetlobe svoje, in zvezde bodo padale z neba, in sile nebeške se bodo pregibale.
30 Andin Insan’oghlining alamiti asmandin körünidu; yer yüzidiki pütkül qebililer yigha-zar kötürüshidu. Ular Insan’oghlining küch-qudret we ulugh shan-sherep ichide asmandiki bulutlar üstide kéliwatqanliqini köridu.
In tedaj se bo pokazalo na nebu znamenje sina človečjega; in tedaj bodo zajokali vsi rodovi zemlje, in videli bodo sina človečjega, da gre na nebeških oblakih z veliko močjó in slavo.
31 U perishtilirini zor jarangliq bir kanay sadasi bilen ewetidu, ular uning tallighanlirini dunyaning töt bulungidin, asmanning bir chétidin yene bir chétigiche heryerdin yighip bir yerge jem qilidu.
In poslal bo angelje svoje z močnim glasom trobente, in zbrali bodo izvoljence njegove od čveterih vetrov od konca nebes do njih kraja.
32 Enjür derixidin mundaq temsilni biliwélinglar: — Uning shaxliri kökirip yopurmaq chiqarghanda, yazning yéqinlap qalghanliqini bilisiler.
Od smokve se pa naučite priliko: Kedar se veje njene omladé, in poženó listje, véste, da je blizu pomlad.
33 Xuddi shuningdek, [men baya dégenlirimning] hemmisini körgininglarda, uning yéqinlap qalghanliqini, hetta ishik aldida turuwatqanliqini biliwélinglar.
Tako tudi vi, ko vse to ugledate, védite, da je blizu pri vratih.
34 Men silerge berheq shuni éytip qoyayki, bu alametlerning hemmisi emelge ashurulmay turup, bu dewr ötmeydu.
Resnično vam pravim: Ne bo prešel ta rod, dokler se vse to ne zgodí.
35 Asman-zémin yoqilidu, biraq méning sözlirim hergiz yoqalmaydu.
Nebo in zemlja bosta prešla, a besede moje ne bodo prešle.
36 Lékin shu küni we waqit-saitining xewirini bolsa, héchkim bilmeydu — hetta ershtiki perishtilermu bilmeydu, uni peqet Atamla bilidu.
Za tisti dan in uro pa nikdor ne vé, tudi ne angelji nebeški, nego oče moj sam.
37 Emdi Nuh peyghemberning künliride qandaq bolghan bolsa, Insan’oghli [qaytip] kelgendimu shundaq bolidu.
Kakor pa v dnéh Noeta, tako bo tudi o prihodu sina človečjega.
38 Chünki topan kélishidin ilgiriki künlerde, Nuh kémige kirip olturghan kün’giche, [shu zamandiki] kishiler yep-ichip, öylinip we yatliq bolup kelgenidi.
Kakor so namreč v dnéh pred potopom žrli in pili, ženili se in možili, do tistega dné, ko je stopil Noe v barko,
39 Topan tuyuqsiz kélip hemmisini gherq qilghuche, kishiler bu ishning uningdin xewersiz bolup turghan’gha oxshash, Insan’oghlining qaytip kélishimu shundaq bolidu.
In niso zvedeli, dokler ni prišla voda in vseh pobrala: tako bo tudi o prihodu sina človečjega.
40 U küni, étizda ikki kishi turghan bolidu; ulardin biri élip kétilidu, yene biri qaldurulidu;
Tedaj bosta dva na njivi; eden se bo vzel, in eden pustil.
41 ikki ayal tügmen béshida turup un tartiwatqan bolidu; ulardin biri élip kétilidu, yene biri qaldurulidu.
Dve boste mleli na mlinu; ena se bo vzela, in ena pustila.
42 Shuning üchün, hoshyar bolunglar, chünki Rebbinglarning qaytip kélidighan waqti-saitini bilmeysiler.
Čujte torej! ker ne véste, obklej bo prišel gospod vaš.
43 Lékin shuni bilinglarki, eger öy igisi oghrining kéchisi qaysi jésekte kélidighanliqini bilgen bolsa, segek turup oghrining öyni téship kirishige hergiz yol qoymaytti.
Védite pa to, da ko bi hišni gospodar vedel, o kterej straži bo prišel tat, čul bi, in ne bi dal hiše svoje podkopati.
44 Shuninggha oxshash, silermu teyyar turunglar. Chünki Insan’oghli siler oylimighan waqit-saette qaytip kélidu!
Za to bodite tudi vi pripravljeni; kajti sin človečji bo prišel ob uri, ko se vam ne zdí.
45 Xojayini öz öyidikilerge mes’ul qilip, ulargha ozuq-tülükini waqti-waqtida teqsim qilip bérishke teyinligen ishenchlik we pemlik chakar kim bolidu?
Kdo je torej zvesti in modri hlapec, kterega je postavil gospodar njegov nad svojimi posli, da jim daje hrano o svojem času?
46 Xojayin [öyige] qaytqanda, chakirining shundaq qiliwatqinining üstige kelse, bu chakarning bextidur!
Blagor tistemu hlapcu, kterega bo našel gospodar njegov, kedar pride, da tako dela.
47 Men silerge berheq shuni éytip qoyayki, xojayin uni pütün igilikini bashqurushqa qoyidu.
Resnično vam pravim, da ga bo postavil nad vsem svojim premoženjem.
48 Lékin mubada shu chakar rezil bolup könglide: «Xojayinim hayal bolup qalidu» dep oylap,
Če pa reče ta hudobni hlapec v srcu svojem: Gospodar moj se mudi in še ne bo prišel.
49 bashqa chakar buraderlirini bozek qilishqa we haraqkeshlerge hemrah bolup yep-ichishke bashlisa,
In začne sohlapce pretepati, in jesti in piti s pijanci:
50 shu chakarning xojayini kütülmigen bir küni, oylimighan bir waqitta qaytip kélidu
Prišel bo gospodar tega hlapca, kedar ne pričakuje, in ob uri, ktere ne vé.
51 we uni késip ikki parche qilip, uning nésiwisini saxtipezler bilen oxshash teqdirde békitidu. Shu yerde yigha-zarlar kötürülidu, chishlirini ghuchurlitidu.
In presekal ga bo, in položil bo del njegov s hinavci: tam bo jok in škripanje z zobmí.

< Matta 24 >