Matta 22
1 Eysa ulargha yene temsiller bilen mundaq dédi:
Jezus pa je odgovoril in jim ponovno govoril v prispodobah ter rekel:
2 Ersh padishahliqi xuddi öz oghli üchün toy ziyapitini teyyarlighan bir padishahqa oxshaydu.
»Nebeško kraljestvo je podobno nekemu kralju, ki je pripravil svatbo svojemu sinu
3 U chakarlirini toy ziyapitige teklip qilin’ghanlarni chaqirishqa ewetiptu, lékin ular kélishke unimaptu.
in poslal je svoje služabnike, da pokličejo na poroko te, ki so bili povabljeni, pa oni niso hoteli priti.
4 U yene bashqa chakarlirini ewetip, ulargha tapilap: «Chaqirilghanlargha: — Mana, men ziyapitimni teyyar qildim; méning torpaqlirim, bordaq mallirim soyuldi, hemme nerse teyyar. Ziyapetke merhemet qilghay, deydu, dep éytinglar, — deptu.
Ponovno pošlje druge služabnike, rekoč: ›Povejte tem, ki so povabljeni: ›Glejte, pripravil sem svojo večerjo. Moji voli in moji pitanci so zaklani in vse stvari so pripravljene. Pridite na svatbo.‹‹
5 Biraq ular teklipini étibargha almay, birsi étizliqigha ketse, yene biri sodisigha kétiptu.
Toda to so jemali na lahko in odšli [po] svojih poteh, en k svoji kmetiji, drugi k svojemu trgovanju,
6 Qalghanliri bolsa [padishahning] chakarlirini tutuwélip, xorlap öltürüwétiptu.
preostali pa so prijeli njegove služabnike in [z njimi] hudobno ravnali ter jih usmrtili.
7 Padishah buni anglap qattiq ghezeplinip, eskerlirini chiqirip, u qatillarni yoqitip, ularning shehirige ot qoyuwétiptu.
Toda ko je kralj slišal o tem, je bil ogorčen. In poslal je svoje vojske in uničil te morilce ter požgal njihovo mesto.
8 Andin u chakarlirigha: «Toy ziyapiti teyyar boldi, lékin chaqirilghanlar [méhmanliqqa] munasip kelmidi.
Potem reče svojim služabnikom: ›Poroka je pripravljena, toda tisti, ki so bili povabljeni, niso bili vredni.‹
9 Emdi siler acha yollargha bérip, udul kelgen ademlerning hemmisini toy ziyapitige teklip qilinglar» deptu.
Pojdite torej na glavne ceste in toliko, kolikor jih najdete, jih povabite na svatbo.
10 Buning bilen chakarlar yollargha chiqip, yaxshi bolsun, yaman bolsun, udul kelgenliki ademlerning hemmisini yighip ekeptu. Toy soruni méhmanlar bilen liq toluptu.
Tako so ti služabniki odšli ven na glavne ceste in zbrali skupaj vse, tako veliko, kot so jih našli, tako hudobne kakor dobre, in poroka je bila napolnjena z gosti.
11 Padishah méhmanlar bilen körüshkili kirgende, u yerde ziyapet kiyimi kiymigen bir kishini körüptu.
In ko je kralj vstopil, da vidi goste, je zagledal tam človeka, ki ni imel nadete poročne obleke
12 Padishah uningdin: «Burader, ziyapet kiyimi kiymey, bu yerge qandaq kirding?» dep soraptu, biraq u kishi jawab bérelmey qaptu.
in mu reče: ›Prijatelj, kako si prišel sèm, ne da bi imel poročno obleko?‹ Ta pa je bil brez besed.
13 Padishah chakarlirigha: «Uni put-qolliridin baghlap, téshidiki qarangghuluqqa achiqip tashlanglar! U yerde yigha-zarlar kötürülidu, chishlirini ghuchurlitidu» deptu.
Tedaj je kralj rekel služabnikom: ›Zvežite mu roko in stopalo ter ga odvedite proč in ga vrzite v zunanjo temo. Tam bo jokanje in škripanje z zobmi.‹
14 Chünki chaqirilghanlar köp, lékin tallan’ghanlar azdur.
Kajti mnogo je poklicanih, toda malo je izbranih.«
15 Buning bilen Perisiyler u yerdin chiqip, qandaq qilip uni öz sözi bilen tuzaqqa chüshürüsh heqqide meslihetleshti.
Tedaj so farizeji odšli in se posvetovali, kako bi ga lahko ujeli v njegovem govorjenju.
16 Ular muxlislirini Hérodning terepdarliri bilen bille uning yénigha ewetip: — Ustaz, silini semimiy adem, kishilerge Xudaning yolini sadiqliq bilen ögitip kéliwatidu we ademlerge qet’iy yüz-xatire qilmay héchkimge yan basmaydu, dep bilimiz.
In k njemu so poslali svoje učence s herodovci, rekoč: »›Učitelj, vemo, da si pošten in v resnici učiš Božjo pot niti se ne oziraš na nobenega človeka, kajti ne oziraš se na zunanjost ljudi.‹
17 Qéni, qandaq oylayla? [Rim impératori] Qeyserge baj-séliq tapshurush Tewrat qanunigha uyghunmu-yoq? — déyishti.
Povej nam torej: ›Kaj misliš? Ali je zakonito dajati cesarju davek ali ne?‹«
18 Lékin Eysa ularning rezil niyitini bilip: — Ey saxtipezler, méni némishqa sinimaqchisiler?
Toda Jezus je zaznal njihovo zlobnost in rekel: »Zakaj me skušate, vi hinavci?
19 Qéni, bajgha tapshurulidighan bir tengge manga körsitinglar, — dédi. Ular bir dinar pulini ekeldi.
Pokažite mi davčni denar.« In prinesli so mu denar.
20 U ulardin: — Buning üstidiki süret we nam-isim kimning? — dep soridi.
In reče jim: »Čigava sta ta podoba in napis?«
21 Qeyserning, — dep jawab berdi ular. U ulargha: — Undaq bolsa, Qeyserning heqqini Qeyserge, Xudaning heqqini Xudagha tapshurunglar, — dédi.
Rečejo mu: »Cesarjeva.« Tedaj jim reče: »Povrnite torej cesarju stvari, ki so cesarjeve, in Bogu stvari, ki so Božje.«
22 Ular bu sözni anglap, heyran bolup qélishti-de, uning yénidin kétip qaldi.
Ko so slišali te besede, so se čudili in ga pustili ter odšli svojo pot.
23 Shu küni, «Ölgenler tirilmeydu» deydighan Saduqiylar uning aldigha kélip qistap soal qoydi:
Isti dan so prišli k njemu saduceji, ki pravijo, da ni vstajenja in ga vprašali,
24 — Ustaz, Musa [peyghember Tewratta]: «Bir kishi perzentsiz ölüp ketse, uning aka yaki inisi tul yenggisini emrige élip, qérindishi üchün nesil qaldurushi lazim» dep tapilighan.
rekoč: »Učitelj, Mojzes je rekel: ›Če mož umre brez otrok, naj njegov brat poroči njegovo ženo in svojemu bratu obudi seme.‹
25 Burun arimizda yette aka-uka bar idi. Chongi öylen’gendin kéyin ölüp ketti. Perzent körmigenliktin, ayalini ikkinchi qérindishining emrige qaldurdi.
Torej z nami je bilo sedem bratov in ko je prvi poročil ženo, je umrl in ker ni imel otrok, je svojo ženo zapustil svojemu bratu.
26 Biraq ikkinchisidiki ehwalmu uningkige oxshash boldi, andin bu ish üchinchiside taki yettinchi qérindashqiche oxshash dawamlashti.
Podobno tudi drugi in tretji, do sedmega.
27 Axirda, u ayalmu ölüp ketti.
In zadnja od vseh je umrla tudi ženska.
28 Emdi tirilish künide bu ayal yette aka-ukining qaysisining ayali bolidu? Chünki uni hemmisi emrige alghan-de!
Čigava žena, od teh sedmih, bo torej ob vstajenju? Kajti vsi so jo imeli.«
29 Eysa ulargha mundaq jawab berdi: — Siler ne muqeddes yazmilarni ne Xudaning qudritini bilmigenlikinglar üchün azghansiler.
Jezus jim je odgovoril in rekel: »Motite se, ker ne poznate ne pisem niti ne Božje moči.
30 Chünki ölümdin tirilgende insanlar öylenmeydu, erge tegmeydu, belki Xudaning ershtiki perishtilirige oxshash bolidu.
Kajti ob vstajenju se niti ne poročajo niti niso dane v zakon, temveč so kakor Božji angeli v nebesih.
31 Emdi ölümdin tirilish mesilisi heqqide Xudaning silerge éytqan:
Toda kar se tiče vstajenja mrtvih, kaj niste brali tega, kar vam je bilo rečeno od Boga, rekoč:
32 «Men Ibrahim, Ishaq we Yaquplarning Xudasidurmen!» dégen shu sözini oqumidinglarmu? Xuda ölüklerning emes, belki tiriklerning Xudasidur!».
›Jaz sem Bog Abrahamov in Bog Izakov in Bog Jakobov‹? Bog ni Bog mrtvih, temveč živih.«
33 Bu sözni anglighan xelq uning telimidin heyranuhes qélishti.
In ko je množica to slišala, je bila osupla nad tem naukom.
34 Perisiyler uning Saduqiylarning aghzini tuwaqlighanliqini anglap, bir yerge jem bolushti.
Toda ko so farizeji slišali, da je utišal saduceje, so se zbrali skupaj.
35 Ularning arisidiki bir Tewrat-qanun ustazi uni sinash meqsitide uningdin:
Potem mu je eden izmed njih, ki je bil izvedenec v postavi, zastavil vprašanje, ter ga skušal in rekel:
36 — Ustaz, Tewrat qanunidiki eng muhim emr qaysi? — dep qistap soridi.
»Učitelj, katera je največja zapoved v postavi?«
37 U uninggha mundaq dédi: — «Perwerdigar Xudayingni pütün qelbing, pütün jéning, pütün zéhning bilen söygin»
Jezus mu je rekel: »›Ljubil boš Gospoda, svojega Boga, z vsem svojim srcem in z vso svojo dušo in z vsem svojim mišljenjem.‹
38 — eng ulugh, birinchi orunda turidighan emr mana shu.
To je prva in velika zapoved.
39 Uninggha oxshaydighan ikkinchi emr bolsa «Qoshnangni özüngni söygendek söy».
Druga pa ji je podobna: ›Svojega bližnjega boš ljubil kakor samega sebe.‹
40 Pütün Tewrat qanuni we peyghemberlerning sözliri bu ikki emrge ésilghan halda mangidu.
Na teh dveh zapovedih visita vsa postava in preroki.«
41 Perisiyler jem bolup turghan waqitta, Eysa ulardin:
Medtem ko so bili farizeji zbrani skupaj, jih je Jezus vprašal,
42 — Mesih toghrisida qandaq oylawatisiler? U kimning oghli? — dep soridi. Dawutning oghli, — déyishti ular.
rekoč: »Kaj mislite o Kristusu? Čigav sin je?« Rečejo mu: ›Davidov Sin.‹
43 U ulargha mundaq dédi: Undaqta, néme üchün [Zeburda] Dawut uni Rohta «Rebbim» dep atap, —
Reče jim: »Kako mu torej David v duhu reče Gospod, rekoč:
44 «Perwerdigar méning Rebbimge éyttiki: — «Men séning düshmenliringni ayighing astida dessetküche, Ong yénimda olturghin!» — deydu?
› Gospod je rekel mojemu Gospodu: ›Sédi na mojo desnico, dokler ne storim tvojih sovražnikov za tvojo pručko?‹‹
45 Dawut [Mesihni] shundaq «Rebbim» dep atighan tursa, emdi u qandaqmu Dawutning oghli bolidu?
Če ga torej David imenuje Gospod, kako je njegov sin?«
46 We héchkim uninggha jawaben bir éghizmu söz qayturalmidi; shu kündin étibaren, héchkim uningdin soal sorashqimu pétinalmidi.
In noben človek mu ni bil zmožen odgovoriti besede niti se mu noben človek od tega dne dalje ni drznil zastaviti še več vprašanj.
