Markus 14
1 «Ötüp kétish» héyti we «pétir nan héyti»gha ikki kün qalghanidi. Bash kahinlar we Tewrat ustazliri uni hiyle-neyreng bilen tutup öltürüshning charisini izdeytti.
Dva dni kasneje je bil praznik pashe in nekvašenega kruha. In visoki duhovniki in pisarji so si prizadevali, kako bi ga lahko s prebrisanostjo prijeli in ga usmrtili.
2 Chünki ular: — Bu ish héyt-ayem künliri qilinmisun. Bolmisa, xelq arisida malimanchiliq chiqishi mumkin, — déyishetti.
Vendar so rekli: »Ne na prazničen dan, da ne bi bilo vstaje med ljudmi.«
3 Emdi u Beyt-Aniya yézisida, «Simon maxaw»ning öyide dastixanda olturghanda, aq qashtéshi shishide nahayiti qimmetlik sap sumbul etirni kötürüp kelgen bir ayal uning yénigha kirdi. Ayal aq qashtéshi shéshini chéqip, etirni Eysaning béshigha quydi.
In ko je bil v Betaniji, v hiši Simona gobavca, medtem ko je sedel pri obedu, je prišla ženska, ki je imela alabastrno škatlo zelo dragocenega mazila iz narde; in strla škatlo ter jo izlila na njegovo glavo.
4 Lékin beziler buninggha xapa bolushup, bir-birige: — Bu etir néme dep shundaq israp qilinidu?
In tam so bili nekateri, ki so imeli v sebi ogorčenje in rekli: »Čemu je bila narejena ta potrata mazila?
5 Chünki bu etirni üch yüz dinardin artuq pulgha satqili bolatti, puli kembeghellerge sediqe qilinsa bolmamti! — déyishti. Ular ayalgha shundaq tapa-tene qilghili turdi.
Kajti lahko bi bilo prodano za več kakor tristo denarjev in dano revnim.« In godrnjali so zoper njo.
6 Lékin Eysa ulargha: — Uning ixtiyarigha qoyunglar, néme dep uning könglini aghritisiler? U méning üstümge yaxshi ish qildi.
Jezus pa je rekel: »Pustite jo pri miru. Zakaj jo nadlegujete? Na meni je storila dobro delo.
7 Chünki kembegheller daim aranglarda bolidu, xalighan waqitinglarda ulargha xeyr-saxawet körsiteleysiler; lékin méning aranglarda bolushum silerge daim nésip boliwermeydu!
Kajti uboge imate vedno med seboj in kadarkoli želite, jim lahko storite dobro, toda mene nimate vedno.
8 Ayal chamining yétishiche qildi; u méning bedinimning depne qilinishigha aldin’ala teyyarliq qilip, uninggha etir-may quyup qoydi.
Naredila je, kar je lahko; prišla je vnaprej, da moje telo mazili za pokop.
9 Men silerge berheq shuni éytip qoyayki, bu xush xewer pütkül dunyaning qeyéride jakarlansa, bu ayal eslinip, uning qilghan bu ishi teriplinidu, — dédi.
Resnično, povem vam: ›Kjerkoli se bo ta evangelij oznanjal po vsem svetu, se bo tudi to, kar je ona storila, govorilo njej v spomin.‹«
10 Shu waqitta, on ikkiylendin biri bolghan Yehuda Ishqariyot uni ulargha tutup bérish meqsitide bash kahinlarning aldigha bardi.
Juda Iškarijot, eden izmed dvanajsterih, pa je odšel k visokim duhovnikom, da bi jim ga izdal.
11 Ular buni anglap xushal bolup ketti we uninggha pul bérishke wede qilishti. Yehuda uni tutup bérishke muwapiq purset izdep yüretti.
Ko so oni to slišali, so bili veseli in so mu obljubili, da mu dajo denar. In iskal je, kako bi ga lahko ob priložnosti izdal.
12 Pétir nan héytining birinchi küni, yeni ötüp kétish héytining qurbanliq [qozisi] soyulidighan küni, muxlislar uningdin: — Ötüp kétish héytining [tamiqini] yéyishing üchün bizning qeyerge bérip teyyarlishimizni xalaysen? — dep soridi.
In prvi dan nekvašenega kruha, ko so zaklali pashalno jagnje, so mu njegovi učenci rekli: »Kam hočeš, da gremo in pripravimo, da boš lahko jedel pashalno jagnje?«
13 U muxlisliridin ikkiylenni aldin mangghuzup ulargha: — Sheherge kiringlar, u yerde kozida su kötürüwalghan bir er kishi silerge uchraydu. Uning keynidin ménginglar.
In pošlje dva izmed svojih učencev ter jima reče: »Pojdita v mesto in tam vaju bo srečal mož, ki nese lončen vrč vode. Sledita mu.
14 U adem nege kirse shu öyning igisige: «Ustaz: Muxlislirim bilen ötüp kétish héytining tamiqini yeydighan méhmanxana qeyerde?— dep sorawatidu» — denglar.
In kjerkoli bo vstopil, recita hišnemu očetu: ›Učitelj pravi: ›Kje je soba za goste, kjer bom s svojimi učenci jedel pashalno jagnje?‹‹
15 U silerni bashlap üstünki qewettiki retlen’gen seremjanlashturulghan chong bir éghiz öyni körsitidu. Mana shu yerde bizge teyyarliq qilip turunglar, — dédi.
In pokazal vama bo veliko zgornjo sobo, opremljeno in pripravljeno; tam pripravita za nas.«
16 Muxlislar yolgha chiqip sheherge kirip, yoluqqan ishlarning hemmisi u éytqandek boldi. Shu yerde ular ötüp kétish héytining tamiqini teyyarlashti.
In njegova učenca sta odšla naprej ter prišla v mesto in našla, kakor jima je rekel; in pripravila sta pashalno jagnje.
17 Kech kirgende, u on ikkeylen bilen öyge keldi.
In zvečer je prišel z dvanajsterimi.
18 Ular dastixanda olturup ghizalan’ghanda Eysa: — Men silerge berheq shuni éytip qoyayki, aranglardiki bireylen, men bilen bille ghizaliniwatqan birsi manga satqunluq qilidu, — dédi.
In ko so se usedli ter jedli, je Jezus rekel: »Resnično, povem vam: ›Eden izmed vas, ki jé z menoj, me bo izdal.‹«
19 Ular [bu sözdin] qayghugha chömüp, bir-birlep uningdin: — Men emestimen? — dep soridi. Yene birsi: — Men emestimen? — dédi.
Postajali pa so žalostni in mu drug za drugim govorili: ›Ali sem jaz?‹ in drugi je rekel: ›Ali sem jaz?‹
20 Lékin u ulargha: — [Shu kishi] on ikkeylenning biri, yeni qolidiki nanni men bilen teng tawaqqa tögürgüchi bolidu.
Odgovoril je in jim rekel: »Eden izmed dvanajsterih je, ki z menoj pomaka v skledo.
21 Insan’oghli derweqe özi toghrisida [muqeddes yazmilarda] pütülgendek alemdin kétidu; biraq Insan’oghlining tutup bérilishige wasitichi bolghan ademning haligha way! U adem tughulmighan bolsa uninggha yaxsi bolatti! — dédi.
Sin človekov zares gre, kakor je pisano o njem, toda gorje tistemu človeku, po katerem je bil Sin človekov izdan! Dobro bi bilo za tega človeka, če se nikoli ne bi rodil.«
22 Ular ghizaliniwatqanda, Eysa bir nanni qoligha élip teshekkür éytqandin kéyin, uni oshtup, muxlislirigha üleshtürüp berdi we: — Élinglar, bu méning ténim, — dédi.
In ko so pojedli, je Jezus vzel kruh in blagoslovil in ga razlomil in jim dal ter rekel: »Vzemite, jejte, to je moje telo.«
23 Andin u qoligha jamni élip [Xudagha] teshekkür éytqandin kéyin, uni muxlislirigha sundi. Ularning hemmisi uningdin ichishti.
In vzel je čašo in ko se je zahvalil, jim jo je dal in vsi so pili iz nje.
24 U ulargha: — Bu méning qénim, nurghun ademler üchün tökülidighan, yéngi ehdini tüzidighan qénimdur.
In rekel jim je: »To je moja kri nove zaveze, ki se preliva za mnoge.
25 Men silerge berheq shuni éytip qoyayki, Xudaning padishahliqida yéngidin sharabtin ichidighan kün’giche, üzüm télining sherbitini hergiz ichmeymen, — dédi.
Resnično, povem vam: ›Nič več ne bom pil od sadu vinske trte do tistega dne, ko bom pil novega v Božjem kraljestvu.‹«
26 Ular bir medhiye küyini éytqandin kéyin talagha chiqip, Zeytun téghigha qarap kétishti.
In ko so odpeli hvalnico, so odšli ven na Oljsko goro.
27 Andin Eysa ulargha: Siler hemminglar tandurulup putlishisiler, chünki [muqeddes yazmilarda]: «Men padichini uruwétimen, Qoylar patiparaq bolup tarqitiwétilidu» dep pütülgen.
In Jezus jim reče: »Vsi se boste to noč pohujšali zaradi mene, kajti pisano je: ›Udaril bom pastirja in ovce se bodo razkropile.‹
28 Lékin men tirilgendin kéyin Galiliyege silerdin burun barimen, — dédi.
Toda potem, ko bom obujen, bom pred vami šel v Galilejo.«
29 Lékin Pétrus uninggha: — Hemmeylen tandurulup putlashsimu, men hergiz putlashmaymen, dédi.
Toda Peter mu je rekel: »Četudi se bodo vsi pohujšali, se vendarle jaz ne bom.«
30 Eysa uninggha: — Men sanga berheq shuni éytip qoyayki, bügün, yeni bügün kéche xoraz ikki qétim chillighuche, sen mendin üch qétim tanisen, — dédi.
Jezus pa mu reče: »Resnično, povem ti: ›Da me boš ta dan, celó v tej noči, preden petelin dvakrat zapoje, trikrat zatajil.‹«
31 Lékin Pétrus téximu qet’iylik bilen uninggha: — Sen bilen bille ölidighan ish kérek bolsimu, sendin hergiz tanmaymen, — dédi. Qalghan hemmisimu shundaq déyishti.
Toda on je še bolj silovito govoril: »Če naj bi umrl s teboj, te na noben način ne bom zatajil.« Prav tako so govorili tudi vsi drugi.
32 Andin ular Gétsimane dégen bir jaygha keldi. U muxlislargha: — Men dua-tilawet qilip kelgüche, mushu yerde olturup turunglar, dédi.
In prišli so na kraj, ki je bil imenovan Getsemani. In svojim učencem reče: »Sedíte tukaj, dokler bom molil.«
33 U Pétrus, Yaqup we Yuhannani birge élip mangdi we sür bésip, roh-qelbide tolimu perishan bolushqa bashlidi.
In s seboj vzame Petra in Jakoba in Janeza in postajal je boleče prepaden in zelo potrt
34 U ulargha: — Jénim ölidighandek bekmu azablanmaqta. Siler bu yerde qélip, oyghaq turunglar, — dédi.
in jim reče: »Moja duša je silno žalostna do smrti. Zadržujte se tukaj in bedite.«
35 U sel nériraq bérip, özini yerge étip düm yatti we mumkin bolsa, u deqiqining öz béshigha chüshmey ötüp kétishi üchün dua qilip:
In odšel je malce naprej ter padel na tla in molil, če bi bilo mogoče, da gre ta ura mimo njega.
36 — I Abba Ata, Sanga hemme ish mumkindur; bu qedehni mendin ötküzüwetkeysen! Lékin bu ish men xalighandek emes, sen xalighandek bolsun, — dédi.
In rekel je: »Aba, Oče, tebi so vse stvari mogoče. To čašo odvzemi od mene, vendar ne kar jaz hočem, temveč kar ti hočeš.«
37 U [ücheylenning] yénigha qaytip kelginide, ularning uxlap qalghanliqini körüp, Pétrusqa: — Ey Simon, uxlawatamsen?! Bir saetmu oyghaq turalmidingmu?!
In pride ter jih najde speče in reče Petru: »Simon, spiš? Nisi mogel eno uro bedeti?
38 Éziqturulushtin saqlinish üchün, oyghaq turup dua qilinglar. Roh pidakar bolsimu, lékin kishining etliri ajizdur, — dédi.
Bedite in molíte, da ne bi vstopili v skušnjavo. Duh je resnično voljan, toda meso je šibko.«
39 Andin u yene bérip, oxshash sözler bilen qaytidin dua qildi.
In ponovno je odšel proč ter molil in govoril iste besede.
40 U ularning yénigha qaytip kelginide, ularning yene uxlap qalghanliqini kördi, chünki ularning közliri uyqugha ilin’ghanidi. Ular uninggha néme déyishini bilmey qaldi.
In ko se je vrnil, jih je ponovno našel speče (kajti njihove oči so bile težke) niti niso vedeli, kaj naj mu odgovorijo.
41 U üchinchi qétim ularning yénigha qaytip ulargha: — Siler téxiche uxlawatamsiler, téxiche dem éliwatamsiler? Emdi boldi bes! Waqit-saiti keldi; mana, Insan’oghli gunahkarlarning qoligha tapshuruldi!
In pride tretjič ter jim reče: »Spite torej in vzemite si svoj počitek; dovolj je, ura je prišla; glejte, Sin človekov je izdan v roke grešnikov.
42 Qopunglar, kéteyli; mana, manga satqunluq qilidighan kishi yéqin keldi! — dédi.
Vstanite, pojdimo; glejte, tisti, ki me izdaja, je blizu.«
43 We shu deqiqide, uning sözi téxi tügimeyla, mana, on ikkeylendin biri bolghan Yehuda keldi; uning yénida bash kahinlar, Tewrat ustazliri we aqsaqallar teripidin ewetilgen qilich-toqmaqlarni kötürgen zor bir top adem bar idi.
Medtem pa, ko je še govoril, takoj pride Juda, eden izmed dvanajsterih in z njim velika množica z meči in palicami od vélikih duhovnikov in pisarjev in starešin.
44 Uninggha satqunluq qilghuchi ular bilen alliburun isharetni békitip: «Men kimni söysem, u del shudur. Siler uni tutup, yalap élip kétinglar» dep kélishkenidi.
In tisti, ki ga je izdal, jim je dal znak, rekoč: »Kogarkoli bom poljubil, ta isti je on; primite ga in ga varno odvedite proč.«
45 U kélip udul [Eysaning] aldigha bérip: — Ustaz, ustaz! — dep uni söyüp ketti.
In brž, ko je prišel, je nemudoma šel k njemu in reče: »Učitelj, učitelj; « in ga poljubil.
46 Ular uninggha qol sélip, uni tutqun qildi.
Oni pa so svoje roke položili nanj ter ga prijeli.
47 We uning yénida turghanlardin bireylen qilichini sughurup, bash kahinning chakirigha uruwidi, uning quliqini shilip chüshürüwetti.
Eden izmed tistih, ki je stal poleg, pa je izvlekel meč in udaril služabnika vélikega duhovnika ter mu odsekal uho.
48 Eysa jawaben ulargha: — Bir qaraqchini tutidighandek qilich-toqmaqlarni kötürüp méni tutqili kepsilerghu?
In Jezus je odgovoril ter jim rekel: »Ali ste prišli ven, da me primete kakor zoper tatu, z meči in s palicami?
49 Men her küni ibadetxana hoylilirida siler bilen bille bolup telim bérettim, lékin siler u chaghda méni tutmidinglar. Lékin bu ishlarning yüz bérishi muqeddes yazmilarda aldin pütülgenlerning emelge ashurulushi üchün boldi, — dédi.
Dnevno sem bil z vami v templju in poučeval, pa me niste prijeli, toda pisma morajo biti izpolnjena.«
50 Bu chaghda, hemmeylen uni tashlap qéchip kétishti.
In vsi so ga zapustili ter pobegnili.
51 Peqet uchisigha kanap rext yépinchaqliwalghan bir yigit uning keynidin egiship mangdi. Yash eskerler uni tutuwéliwidi,
Sledil pa mu je nek mladenič, ki je imel okoli svojega nagega telesa ogrnjeno laneno oblačilo; in mladeniča so zgrabili,
52 lékin u kanap rexttin boshinip, yalingach péti ulardin qéchip ketti.
ta pa je pustil laneno oblačilo in nag pobegnil od njih.
53 Emdi ular Eysani bash kahinning aldigha élip bérishti. Bash kahinlar, barliq aqsaqallar bilen Tewrat ustazlirimu u yerge uning yénigha yighildi.
In Jezusa so odvedli k vélikemu duhovniku; in z njim so bili zbrani vsi visoki duhovniki in starešine in pisarji.
54 Pétrus uninggha taki bash kahinning sarayidiki hoylining ichigiche yiraqtin egiship keldi; u qarawullar bilen bille otning nurida otsinip olturdi.
In Peter mu je sledil od daleč, celó v palačo vélikega duhovnika; in sedèl je s služabniki ter se grel pri ognju.
55 Bash kahinlar we pütün aliy kéngeshme ezaliri Eysani ölümge mehkum qilish üchün, guwah-ispat izdidi, emma tapalmidi.
In visoki duhovniki in ves véliki zbor so iskali pričevanje zoper Jezusa, da ga usmrté, pa niso našli nobenega.
56 Chünki nurghun kishiler uni erz qilip yalghan guwahchiliq bergen bolsimu, ularning guwahliqliri bir-birige udul kelmeytti.
Kajti mnogo jih je krivo pričalo proti njemu, toda njihova pričevanja se niso ujemala.
57 Bezi ademler ornidin turup, uning üstidin erz qilip yalghan guwahliq bérip:
In tam so vstali nekateri in krivo pričali proti njemu, rekoč:
58 — Biz uning: «Insan qoli bilen yasalghan bu ibadetxanini buzup tashlap, insan qoli bilen yasalmighan bashqa bir ibadetxanini üch kün ichide yasap chiqimen» dégenlikini angliduq, — dédi.
»Slišali smo ga reči: ›Uničil bom ta tempelj, ki je narejen z rokami in v treh dneh bom zgradil novega, narejenega brez rok.‹«
59 Hetta ularning bu heqtiki guwahliqlirimu bir-birige mas kelmidi.
Toda niti tako se njihova pričevanja niso ujemala.
60 Andin bash kahin hemmeylenning aldida ornidin turup, Eysadin: — Qéni, jawab bermemsen? Bular séning üstüngdin zadi qandaq guwahliqlarni bériwatidu? — dep soridi.
Véliki duhovnik pa je vstal, [stopil] v sredo in vprašal Jezusa, rekoč: »Nič ne odgovarjaš? Kaj je to, kar ti pričajo zoper tebe?«
61 Lékin Eysa shük turup, héchqandaq jawab bermidi. Bash kahin uni qistap yene uningdin: — Sen Mubarek Bolghuchining Oghli Mesihmusen? — dep soridi.
Vendar je ohranil svoj mir in ni nič odgovoril. Véliki duhovnik ga je ponovno vprašal in mu rekel: »Ali si ti Kristus, Sin Blagoslovljenega?«
62 Shundaq, men özüm, — dédi Eysa, — we siler kéyin Insan’oghlining Qudret Igisining ong yénida olturidighanliqini we asmandiki bulutlar bilen kélidighanliqini körisiler.
In Jezus je rekel: »Jaz sem, in videli boste Sina človekovega sedeti na desnici moči in prihajati na oblakih neba.«
63 Shuning bilen bash kahin tonlirini yirtip tashlap: — Emdi bashqa herqandaq guwahchining néme hajiti?
Tedaj je véliki duhovnik raztrgal svoja oblačila in reče: »Kaj nam je treba nadaljnjih prič?
64 Özünglar bu kupurluqni anglidinglar! Emdi buninggha néme deysiler? — dédi. Ularning hemmisi u ölüm jazasigha buyrulsun, dep höküm chiqirishti.
Slišali ste bogokletje, kaj mislite?« In vsi so ga obsodili, da je kriv smrti.
65 Andin beziliri uninggha tükürüshke bashlidi, yene uning közlirini téngip, mushtlap: «Qéni, [peyghemberchilik] [qilip] bésharet bére!» déyishti. Qarawullarmu uni shapilaq bilen kachatlidi.
Nekateri pa so začeli pljuvati nanj in zakrivati njegov obraz ter ga klofutati in mu govoriti: »Prerokuj.« Služabniki pa so ga udarjali z dlanmi svojih rok.
66 Pétrus sarayning töwenki hoylisida turghanda, bash kahinning dédekliridin biri kélip,
In ko je bil Peter spodaj v palači, pride ena izmed služabnic vélikega duhovnika.
67 issinip olturghan Pétrusni körüp, uninggha tikilip qarap: — Senmu Nasaretlik Eysa bilen bille idingghu, — dédi.
In ko je videla Petra, kako se greje, ga je pogledala in rekla: »In tudi ti si bil z Jezusom Nazarečanom.«
68 Lékin u ténip: — Séning néme dewatqanliqingni bilmidim hem chüshenmidim, — dédi-de, tashqirigha, derwazining aywanigha chiqip turdi. Shu esnada xoraz bir chillidi.
Vendar je zanikal, rekoč: »Ne vem niti ne razumem kaj praviš.« In odšel je ven v preddverje, petelin pa je zakikirikal.
69 Uni yene körgen héliqi dédek yene u yerde turghanlargha: — Bu ulardin biri, — dégili turdi.
In služkinja ga je ponovno videla in začela govoriti tem, ki so stali poleg: »Ta je eden izmed njih.«
70 [Pétrus] yene inkar qildi. Bir’azdin kéyin, u yerde turghanlar Pétrusqa yene: — Berheq, sen ularning birisen. Chünki senmu Galiliyelik ikensen’ghu?! — déyishti.
On pa je ponovno zanikal. In malce kasneje so tisti, ki so stali poleg, ponovno rekli Petru: »Zagotovo si eden izmed njih, kajti Galilejec si in tvoje narečje se ujema k temu.«
71 Lékin u qattiq qarghashlar bilen qesem qilip: — Siler dewatqan héliqi ademni tonumaymen! — dédi.
Vendar je začel preklinjati in prisegati, rekoč: »Ne poznam tega človeka, o katerem govorite.«
72 Del shu chaghda xoraz ikkinchi qétim chillidi. Pétrus Eysaning özige: «Xoraz ikki qétim chillighuche, sen mendin üch qétim tanisen» dégen sözini ésige aldi; we bularni oylap yighlap ketti.
In petelin je drugič zapel. Peter pa se je spomnil besede, ki mu jo je rekel Jezus: »Preden bo petelin dvakrat zapel, me boš trikrat zatajil.« Ko pa je o tem premišljeval, je zajokal.
