< Nnwom 122 >

1 Ɔsoroforɔ dwom. Dawid deɛ. Ɛberɛ a wɔsee me sɛ, “Ma yɛnkɔ Awurade fie” no, mʼani gyeeɛ.
Pesem preizvrstna Davidova. Veselim se tega, ker se mi pravi: Pojdimo v hišo Gospodovo.
2 Yɛgyinagyina wʼapono ano, Ao Yerusalem.
Noge naše stojé med vrati tvojimi, o Jeruzalem!
3 Wɔakyekyere Yerusalem yie sɛ kuropɔn. Wɔahyehyɛ mu nneɛma fɛfɛ.
Jeruzalem, prelepo zidan, mesto, katero je popolnem zvezano med sabo.
4 Ɛhɔ na mmusuakuo no korɔ, Awurade mmusuakuo no. Wɔkɔkamfo Awurade din sɛdeɛ nhyehyɛeɛ a wɔde ama Israel no teɛ.
Kamor hodijo rodovi, rodovi Gospodovi po pričanji Izraelcev, slavit ime Gospodovo.
5 Ɛhɔ na atemmuo nhennwa no sisi, Dawid fie nhennwa no.
Ker tam stojé prestoli pravice, prestoli hiše Davidove.
6 Monsrɛ asomdwoeɛ mma Yerusalem sɛ, “Ma wɔn a wɔdɔ wo no nnya banbɔ.
Prosite mir Jeruzalemu govoreč: Mirni naj bodejo kateri ljubijo tebe.
7 Ma asomdwoeɛ mmra wʼafasuo mu na banbɔ mmra wʼabankɛsewa mu.”
Mir bodi v ozidji tvojem, pokoj v palačah tvojih.
8 Me nuanom ne me nnamfonom enti, meka sɛ, “Asomdwoeɛ ntena wo mu.”
Zavoljo bratov mojih in prijateljev mojih govorim sedaj: Mir v tebi!
9 Awurade yɛn Onyankopɔn fie enti, mɛhwehwɛ wo nkɔsoɔ.
Zavoljo hiše Gospodove, Boga našega, pripravim ti dobro.

< Nnwom 122 >