< Nnwom 108 >

1 Dawid dwom. Ao Onyankopɔn, mʼakoma atɔ me yam; mede me kra nyinaa bɛto wʼayɛyie dwom.
Oh Bog, moje srce je trdno; prepeval bom in dajal hvalo, celó s svojo slavo.
2 Monyane, sankuo ne bɛnta! Mɛnyane anɔpahema.
Zbudita se, plunka in harfa; jaz sam se bom zgodaj prebudil.
3 Ao Awurade, mɛkamfo wo wɔ aman no mu; mɛto wo ho dwom wɔ nnipa no mu.
Hvalil te bom, oh Gospod, med ljudstvi in prepeval ti bom hvale med narodi.
4 Wʼadɔeɛ so, ɛkorɔn sene ɔsoro; wo nokorɛdie duru ewiem.
Kajti tvoje usmiljenje je veliko nad nebom in tvoja resnica sega do oblakov.
5 Ao Onyankopɔn, ɛsɛ sɛ wɔma wo so tra ɔsoro, na ama wʼanimuonyam aba asase nyinaa so.
Bodi povišan, oh Bog, nad nebo in tvoja slava nad vso zemljo,
6 Fa wo nsa nifa gye yɛn na boa yɛn, na ama wɔn a wodɔ wɔn no anya nkwa.
da so tvoji ljubljeni lahko osvobojeni; reši s svojo desnico in mi odgovori.
7 Onyankopɔn akasa afiri ne kronkronbea sɛ, “Nkonim mu na mɛkyɛ Sekem mu na masusu Sukot Bɔnhwa.
Bog je spregovoril v svoji svetosti: »Veselil se bom in razdelil bom Sihem in odmeril Sukótsko dolino.
8 Gilead yɛ me dea; Manase nso saa ara; Efraim yɛ me dadeɛ kyɛ, Yuda yɛ mʼahempoma.
Gileád je moj, Manáse je moj, tudi Efrájim je moč moje glave, Juda je moj postavodajalec.
9 Moab yɛ me dwaresɛn, Edom so na meto me mpaboa guo; Filistia so na mebɔ ose.”
Moáb je moj lonec za pranje, nad Edóm bom vrgel svoj čevelj, nad Filistejo bom slavil zmago.«
10 Hwan na ɔde me bɛkɔ kuropɔn a wɔabɔ ho ban no mu? Hwan na ɔbɛdi mʼanim akɔ Edom?
Kdo me bo privedel v utrjeno mesto? Kdo me bo vodil v Edóm?
11 Ao Onyankopɔn, ɛnyɛ wo na woapo yɛn? Wo ne yɛn nsraadɔm renkɔ ɔsa bio anaa?
Mar ne boš ti, oh Bog, ki si nas zavrgel? Ali ne boš ti, oh Bog, šel naprej z našimi vojskami?
12 Boa yɛn tia ɔtamfoɔ no, na ɔdasani mmoa nka hwee.
Daj nam pomoč iz stiske, kajti zaman je človeška pomoč.
13 Onyankopɔn wɔ yɛn afa yi, yɛbɛdi nkonim, na ɔbɛtiatia yɛn atamfoɔ so. Wɔde ma dwomkyerɛfoɔ no.
Z Bogom bomo delali hrabro, kajti on je ta, ki bo pomendral naše sovražnike.

< Nnwom 108 >