Hiob 10

1 “Abrabɔ afono me; enti mɛka mʼasɛm a meremfa hwee nsie na mɛkasa afiri me kra yeadie mu.

Moji duši se gnusi moje življenje. Svojo pritožbo bom pustil nad seboj; govoril bom v grenkobi svoje duše.

2 Mɛka akyerɛ Onyankopɔn sɛ: Mmu me kumfɔ, na mmom kyerɛ kwaadu a wobɔ me.

Bogu bom rekel: ›Ne obsodi me. Razloži mi, zakaj se pričkaš z menoj.‹

3 Sɛ wohyɛ me so a, ɛdeɛn na wonya? Adɛn enti na wopo wo nsa ano adwuma na wosere hwɛ amumuyɛfoɔ nhyehyɛeɛ?

Mar ti je dobro, da bi zatiral, da bi preziral delo svojih rok in bi sijal nad nasvetom zlobnega?

4 Wowɔ ɔhonam mu ani anaa? Wohunu adeɛ te sɛ ɔdasani anaa?

Imaš mesene oči? Mar vidiš, kakor vidi človek?

5 Wo nkwa nna te sɛ ɔdasani anaa wo mfeɛ te sɛ onipa,

So tvoji dnevi kakor dnevi človeka? So tvoja leta kakor človeški dnevi,

6 a enti ɛsɛ sɛ wohwehwɛ me mfomsoɔ na wopɛɛpɛɛ me bɔne mu?

da poizveduješ za mojo krivičnostjo in preiskuješ za mojim grehom?

7 Ɛwom sɛ wonim sɛ menni fɔ deɛ, nanso obiara nso rentumi nnye me mfiri wo nsam.

Ti veš, da nisem zloben in nikogar ni, ki lahko osvobodi iz tvoje roke.

8 “Wo nsa na ɛnwonoo me na ɛbɔɔ me. Afei wobɛdane wo ho asɛe me anaa?

Tvoje roke so me naredile in me oblikovale skupaj na vsaki strani, vendar si me uničil.

9 Kae sɛ wonwonoo me sɛ dɔteɛ. Na wobɛdane me ayɛ me mfuturo bio?

Spomni se, rotim te, da si me naredil kakor ilo, ti pa me hočeš ponovno privesti v prah?

10 Woanhwie me sɛ nufosuo no womaa me mu piiɛ sɛ kyiisi,

Mar me nisi iztočil kakor mleko in me strdil kakor sir?

11 amfa wedeɛ ne honam ankata me ho ankeka nnompe ne ntini antoatoa mu anaa?

Oblekel si me s kožo in mesom in me obdal s kostmi in kitami.

12 Womaa me nkwa, yii ayamyɛ kyerɛɛ me, na ɔhwɛsie mu, wohwɛɛ me honhom so.

Zagotovil si mi življenje in naklonjenost in tvoje obiskovanje je ohranilo mojega duha.

13 “Nanso yei na wode siee wʼakoma mu; na menim sɛ na yei wɔ wʼadwene mu.

Te stvari si skril v svojem srcu, vem, da je to s teboj.

14 Sɛ meyɛɛ bɔne a anka wobɛhwɛ me na wobɛma me ɛso asotwe.

Če grešim, potem me zaznamuješ in me ne boš oprostil pred mojo krivičnostjo.

15 Na sɛ medi fɔ a, nnome nka me! Na sɛ mpo medi bem a, merentumi mpagya me ti, ɛfiri sɛ aniwuo ahyɛ me ma na mʼamanehunu amene me.

Če bi bil zloben, gorje meni. Če bi bil pravičen kljub temu ne bi dvignil svoje glave. Poln zmedenosti sem, zato poglej mojo stisko,

16 Na sɛ mepagya me ti a, wodɛɛdɛɛ me sɛ gyata, na bio woda wo tumi nwanwa no adi tia me.

kajti ta narašča. Loviš me kakor krut lev in se ponovno kažeš čudovitega nad menoj.

17 Wode adansefoɔ foforɔ bɛtia me na woma wʼabofuo ano yɛ den wɔ me so; wʼakodɔm tu ba me so ɛberɛ biara.

Zoper mene obnavljaš svoje pričevanje in nad menoj povečuješ svoje ogorčenje. Spremembe in vojna so zoper mene.

18 “Adɛn enti na woma wɔwoo me? Ɛkaa me nko a anka mewuiɛ ansa na ani bi rehunu me.

Zakaj si me potem privedel ven iz maternice? Oh, da bi izročil duha in me nobeno oko ne bi videlo!

19 Anka mamma nkwa yi mu, anaasɛ wosoaa me firi awotwaa mu de me kɔɔ damena mu tee a, anka ɛyɛ.

Bil bi kakor, če me ne bi bilo, od maternice bi bil odnesen v grob.

20 Aka kakra na me nna atwam, gyaa me na menya anigyeɛ ɛberɛ tiawa bi

Mar ni mojih dni malo? Odnehaj torej in me pusti samega, da se malo potolažim,

21 ansa na makɔ koransane kusuuyɛ ne sunsumma kabii asase so,

preden grem, od koder se ne bom vrnil, celó v deželo teme in smrtne sence,

22 asase a ɛyɛ anadwo sum kabii, sunsumma tumm ne sakasaka, baabi a ɛhɔ hann mpo te sɛ esum.”

deželo teme kakor tema sama in smrtne sence, brez kakršnegakoli reda in kjer je svetloba kakor tema.«