Daniel 1
1 Yudahene Yehoiakim dii adeɛ ne mfeɛ mmiɛnsa mu no, Babiloniahene Nebukadnessar baa Yerusalem de nʼakodɔm bɛtuaa ɔman no.
V tretjem letu kraljevanja Judovega kralja Jojakíma je prišel babilonski kralj Nebukadnezar iz Babilona do Jeruzalema in ga oblegal.
2 Awurade maa no dii Yudahene Yehoiakim so nkonim. Ɛberɛ a Nebukadnessar resane akɔ Babilonia no, ɔtasee akronkronneɛ bi firii Onyankopɔn asɔredan mu, de kɔɔ nʼabosomdan mu kɔguu adekorabea hɔ wɔ Babilonia asase so.
Gospod je Judovega kralja Jojakíma izročil v njegovo roko, z delom posod iz Božje hiše, ki jih je odnesel v deželo Šinár, k hiši svojega Boga in posode je prinesel v zakladno hišo svojega boga.
3 Afei, ɔhene no ka kyerɛɛ nʼapiafoɔhene Aspenas sɛ, ɔmfa mmeranteɛ no bi a wɔfiri Yuda adehyeɛ abusua mu, ne wɔn a wɔfiri mmusua atitire mu a wɔde wɔn aba Babilonia sɛ nneduafoɔ no mmra ahemfie hɔ,
Kralj je spregovoril Ašpenázu, gospodarju svojih evnuhov, da naj privede nekatere izmed Izraelovih otrok, izmed kraljevega potomstva in izmed princev,
4 mmeranteɛ ahoɔdenfoɔ a wɔn ho nni dɛm, na wɔn ho yɛ fɛ. Hwɛ sɛ wɔwɔ nhunumu, na wɔadom wɔn osuahunu mu akyɛdeɛ a wɔnim nyansa, na wɔwɔ nnyinasoɔ bi a ɛbɛma wɔatumi asom wɔ ahemfie hɔ. Kyerɛ mmeranteɛ no Kaldeafoɔ kasa ne ne nwoma.
otroke, na katerih ni bilo madeža, temveč lepega videza in spretne v vsej modrosti in bistroumne v spoznanju in razumevanju znanosti in takšne, ki imajo v sebi zmožnost stati v kraljevi palači in ki bi jih lahko učili znanja in jezika Kaldejcev.
5 Ɔhene no hyɛɛ sɛ, daa wɔmfa aduane ne nsã a ɛfiri ne didipono so mmrɛ wɔn. Na ɛsɛ sɛ wɔtete wɔn mfeɛ mmiɛnsa, na wɔn mu bi abɛyɛ nʼasomfoɔ.
Kralj jim je določil dnevno preskrbo kraljeve hrane in od vina, ki ga je pil. Tako jih je hranil tri leta, da bi ob njihovem izteku lahko stali pred kraljem.
6 Mmeranteɛ baanan bi a wɔyii wɔn no ne Daniel, Hanania, Misael ne Asaria a wɔn nyinaa firi Yuda abusuakuo mu.
Torej med temi so bili od Judovih otrok Daniel, Hananjá, Mišaél in Azarjá,
7 Apiafoɔhene no de din foforɔ totoo wɔn. Ɔtoo Daniel Beltesasar; ɔtoo Hanania Sadrak; ɔtoo Misael Mesak ɛnna ɔtoo Asaria Abednego.
ki jim je princ evnuhov dal imena, kajti Danielu je dal ime Beltšacár, Hananjáju Šadráh, Mišaélu Mešáh in Azarjáju Abéd Negó.
8 Na Daniel yɛɛ nʼadwene sɛ ɔrenni aduane, nnom nsã a ɔhene no de bɛbrɛ wɔn no, ɔsrɛɛ apiafoɔhene no sɛ ɔmma no ɛkwan na wangu ne ho fi.
Toda Daniel se je v svojem srcu namenil, da se ne bi omadeževal z deležem kraljeve hrane niti z vinom, ki ga je ta pil, zatorej je od princa evnuhov prosil, da se mu ne bi bilo treba omadeževati.
9 Na Onyankopɔn maa Daniel nyaa apiafoɔhene no anim adɔeɛ ne mmɔborɔhunu.
Torej Bog je Daniela privedel v naklonjenost in nežno prijaznost s princem evnuhov.
10 Apiafoɔhene no ka kyerɛɛ Daniel sɛ, “Me wura ɔhene no ahyɛ sɛ monni saa aduane yi, na monnom nsã no. Sɛ mofonfɔn na yɛde mo toto mmabunu a wɔyɛ mo tipɛnfoɔ no ho a, ɔhene no bɛma wɔatwa me ti sɛ, matoto mʼadwuma ase.”
Princ evnuhov je Danielu rekel: »Bojim se svojega gospoda kralja, ki vam je določil vašo hrano in vašo pijačo, kajti zakaj bi videl vaša obličja videti slabša kakor od otrok, ki so iz vaše vrste? Potem bi mene prisilili ogrožati mojo glavo kralju.«
11 Daniel ka kyerɛɛ ɔsomfoɔ a apiafoɔhene no de no asi ɔno ne Hanania, Misael ne Asaria so no sɛ,
Potem je Daniel rekel Melzarju, ki ga je princ evnuhov postavil nad Daniela, Hananjája, Mišaéla in Azarjája:
12 “Ma yɛn nhahamma ne nsuo dadu, na fa sɔ yɛn hwɛ.
»Potrdi svojim služabnikom, rotim te, deset dni, in naj nam dajo za jesti rastlinsko hrano in vodo za pitje.
13 Afei fa yɛn toto mmeranteɛ afoforɔ no a wɔredi ɔhene nnuane pa no ho, na hwɛ sɛdeɛ yɛte. Ɛno akyi yɛ wo nkoa sɛdeɛ wohunu.”
Potem naj bodo naša obličja ogledana pred teboj in obličje otrok, ki jedo od deleža kraljeve hrane, in kakor vidiš [tako] postopaj s svojimi služabniki.«
14 Enti, ɔsomfoɔ no penee asɛm a Daniel de too nʼanim no so, sɔɔ wɔn hwɛɛ dadu.
Tako se je ta strinjal z njimi v tej zadevi in jim potrdil deset dni.
15 Dadu no akyi, wɔhunuu sɛ wɔn anim ayɛ fɛ na wɔwɔ honam sene mmeranteɛ a wɔdii ahennuane no nyinaa.
Ob koncu desetih dni so bila njihova obličja videti svetlejša in obilnejša v mesu kakor od vseh otrok, ki so jedli od deleža kraljeve hrane.
16 Enti, ɔsomfoɔ no sii gyinaeɛ sɛ ɔbɛtoa so ama wɔn nhahamma nko ara, na wamfa ahennuane amma wɔn.
Potem je Melzar odvzel delež njihove hrane in vino, ki naj bi ga pili in jim dajal rastlinsko hrano.
17 Na mmerantewaa baanan yi Onyankopɔn maa wɔn nwomanim ne nyansahu nyinaa mu nimdeɛ, na Daniel nyaa anisoadehunu ne daeɛ nkyerɛaseɛ ho nimdeɛ.
Glede teh štirih otrok, jim je Bog dal znanje in spretnost v vsem učenju in modrosti. Daniel je imel razumevanje o vseh videnjih in sanjah.
18 Ɛberɛ a ɔhene no ahyɛ no duruiɛ no, ɔpanin no de mmeranteɛ yi nyinaa brɛɛ Nebukadnessar.
Torej ob koncu dni, o katerih je kralj rekel, da naj jih privede, jih je potem princ evnuhov privedel pred Nebukadnezarja.
19 Ɔhene no ne wɔn nyinaa kasaeɛ, na wɔn mu biara ansɔ nʼani gye sɛ, Daniel, Hanania, Misael ne Asaria. Enti, wɔde wɔn kaa ɔhene no apiafoɔ ho.
Kralj se je z njimi pogovarjal in med njimi vsemi ni našel nikogar podobnega Danielu, Hananjáju, Mišaélu in Azarjáju. Zato so stali pred kraljem.
20 Asɛm biara a ɛhia nyansa ne nteaseɛ a ɔhene no bisa wɔn no ɔhunu sɛ, wɔ sene nkonyaayifoɔ ne pɛadeɛhunufoɔ a wɔwɔ nʼahemman mu nyinaa no mpɛn edu.
V vseh vrstah modrosti in razumevanja, ki jih je kralj poizvedel od njih, jih je našel desetkrat boljše od vseh čarovnikov in astrologov, ki so bili v vsem njegovem območju.
21 Daniel tenaa hɔ ara, kɔsii ɔhene Kores adedie afe a ɛdi ɛkan mu.
Daniel je ostal celó do prvega leta kralja Kira.
