< Hiob 7 >
1 “Asase so som nyɛ den mma onipa ana? Ne nkwanna nte sɛ ɔpaani de?
Nije l' vojska život čovjekov na zemlji? Ne provodi l' dane poput najamnika?
2 Sɛnea akoa ani gyina anwummere sunsuma, anaasɛ ɔpaani ho pere no nʼakatua ho no,
Kao što trudan rob za hladom žudi, poput nadničara štono plaću čeka,
3 saa ara na wɔatwa asram hunu ato me hɔ, ne anadwo a ɔhaw wɔ mu ama me.
mjeseci jada tako me zapadoše i noći su mučne meni dosuđene.
4 Sɛ meda a, midwen bisa se, ‘Bere bɛn na ade bɛkye?’ Nanso anadwo twa mu nkakrankakra, na mepere kosi ahemadakye.
Liježuć' mislim svagda: 'Kada ću ustati?' A dižuć se: 'Kada večer dočekati!' I tako se kinjim sve dok se ne smrkne.
5 Asunson ne aporɔporɔw afura me nipadua, me were atetew na ɛrefi nsu.
PÓut moju crvi i blato odjenuše, koža na meni puca i raščinja se.
6 “Me nna kɔ ntɛm sen ɔnwemfo akurokurowa, na ɛkɔ awiei a anidaso biara nni mu.
Dani moji brže od čunka prođoše, promakoše hitro bez ikakve nade.
7 Ao, Onyankopɔn, kae sɛ me nkwanna te sɛ ɔhome; na mʼani renhu anigye bio da.
Spomeni se: život moj je samo lahor i oči mi neće više vidjet' sreće!
8 Ani a ehu me mprempren no renhu me bio; mobɛhwehwɛ me, nanso na minni hɔ bio.
Prijateljsko oko neće me gledati; pogled svoj u mene upro si te sahnem.
9 Sɛnea omununkum yera na etu kɔ, saa ara na nea ɔkɔ ɔda mu no nsan mma bio. (Sheol )
Kao što se oblak gubi i raspline, tko u Šeol siđe, više ne izlazi. (Sheol )
10 Ɔrensan mma ne fi da biara da bio; nʼatenae renkae no bio.
Domu svome natrag ne vraća se nikad, njegovo ga mjesto više ne poznaje.
11 “Ɛno nti meremmua mʼano; mifi me honhom ahoyeraw mu akasa, mefi me kra ɔyaw mu anwiinwii.
Ustima ja svojim stoga branit' neću, u tjeskobi duha govorit ću sada, u gorčini duše ja ću zajecati.
12 So meyɛ ɛpo anaa aboa kɛse a ɔwɔ bun mu, na mode me ahyɛ ɔwɛmfo nsa yi?
Zar sam more ili neman morska, pa si stražu nada mnom stavio?
13 Sɛ midwen sɛ minya awerɛkyekye wɔ me mpa so, na mʼakongua adwudwo mʼanwiinwii ano a,
Kažem li: 'Na logu ću se smirit', ležaj će mi olakšati muke',
14 ɛno mpo na wode adaeso yi me hu na wode anisoadehu hunahuna me,
snovima me prestravljuješ tada, prepadaš me viđenjima mučnim.
15 ɛno nti mepɛ ɔsɛn ne owu, sen me nipadua yi.
Kamo sreće da mi se zadavit'! Smrt mi je od patnja mojih draža.
16 Mimmu me nkwa; mentena ase afebɔɔ. Munnyaa me; na me nna nka hwee.
Ja ginem i vječno živjet neću; pusti me, tek dah su dani moji!
17 “Ɔdesani ne hena a ne ho hia wo sɛɛ, na wʼani ku ne ho,
Što je čovjek da ga toliko ti cijeniš, da je srcu tvojem tako prirastao
18 na wohwehwɛ ne mu anɔpa biara na wosɔ no hwɛ bere biara?
i svakoga jutra da njega pohodiš i svakoga trena da ga iskušavaš?
19 Worennyi wʼani mfi me so da, anaasɛ worennyaa me bere tiaa bi mpo ana?
Kada ćeš svoj pogled skinuti sa mene i dati mi barem pljuvačku progutat'?
20 Sɛ mayɛ bɔne a, dɛn na mayɛ wo, Ao adesamma so wɛmfo? Adɛn nti na watu wʼani asi me so? Mayɛ adesoa ama wo ana?
Ako sam zgriješio, što učinih tebi, o ti koji pomno nadzireš čovjeka? Zašto si k'o metu mene ti uzeo, zbog čega sam tebi na teret postao?
21 Adɛn nti na wonkata me mmarato so na womfa me bɔne nkyɛ me? Ɛrenkyɛ biara, mɛda mfutuma mu. Wobɛhwehwɛ me nanso na minni hɔ bio.”
Zar prijestupa moga ne možeš podnijeti i ne možeš prijeći preko krivnje moje? Jer, malo će proći i u prah ću leći, ti ćeš me tražiti, al' me biti neće.”