< Mezmurlar 112 >

1 Övgüler sunun RAB'be! Ne mutlu RAB'den korkan insana, O'nun buyruklarından büyük zevk alana!
Hvalite Gospoda. Blagoslovljen je človek, ki se boji Gospoda, ki se silno razveseljuje v njegovih zapovedih.
2 Soyu yeryüzünde güç kazanacak, Doğruların kuşağı kutsanacak.
Njegovo seme na zemlji bo mogočno; rod iskrenih bo blagoslovljen.
3 Bolluk ve zenginlik eksilmez evinden, Sonsuza dek sürer doğruluğu.
Premoženje in bogastva bodo v njegovi hiši in njegova pravičnost traja za vedno.
4 Karanlıkta ışık doğar dürüstler için, Lütfeden, sevecen, doğru insanlar için.
Iskrenemu v temi vstaja svetloba; milostljiv je, poln sočutja in pravičen.
5 Ne mutlu eli açık olan, ödünç veren, İşlerini adaletle yürüten insana!
Dober človek kaže naklonjenost in posoja; svoje zadeve bo usmerjal s preudarnostjo.
6 Asla sarsılmaz, Sonsuza dek anılır doğru insan.
Zagotovo ne bo omajan na veke, pravični bo v večnem spominu.
7 Kötü haberden korkmaz, Yüreği sarsılmaz, RAB'be güvenir.
Ne bo se bal zlih sporočil; njegovo srce je trdno, zaupa v Gospoda.
8 Gözü pektir, korku nedir bilmez, Sonunda düşmanlarının yenilgisini görür.
Njegovo srce je utrjeno, ne bo se bal, dokler ne opazi svoje želje na svojih sovražnikih.
9 Armağanlar dağıttı, yoksullara verdi; Doğruluğu sonsuza dek kalıcıdır, Gücü ve saygınlığı artar.
Razdelil je, dal je ubogim; njegova pravičnost traja za vedno; njegov rog bo povišan s častjo.
10 Kötü kişi bunu görünce kudurur, Dişlerini gıcırdatır, kendi kendini yer, bitirir. Kötülerin dileği boşa çıkar.
Zlobni bo to videl in bo užaloščen, škripal bo s svojimi zobmi in pešal. Želja zlobnega bo izginila.

< Mezmurlar 112 >