< Mezmurlar 103 >

1 Davut'un mezmuru RAB'be övgüler sun, ey gönlüm! O'nun kutsal adına övgüler sun, ey bütün varlığım!
Davidova. Blagoslavljaj, duša moja, Gospoda; in vse osrčje moje svetost njegovo.
2 RAB'be övgüler sun, ey canım! İyiliklerinin hiçbirini unutma!
Blagoslavljaj, duša moja, Gospoda; in ne pozabi nobene dobrote njegove,
3 Bütün suçlarını bağışlayan, Bütün hastalıklarını iyileştiren,
Kateri ti odpušča vse tvoje krivice, kateri ozdravlja vse bolezni tvoje;
4 Canını ölüm çukurundan kurtaran, Sana sevgi ve sevecenlik tacı giydiren,
Kateri otima iz jame življenje tvoje, kateri te odeva z milostjo in usmiljenjem;
5 Yaşam boyu seni iyiliklerle doyuran O'dur, Bu nedenle gençliğin kartalınki gibi tazelenir.
Kateri napolnjuje z vsem dobrim usta tvoja, da se hraniš čilega kakor orel, kakor otročja leta tvoja.
6 RAB bütün düşkünlere Hak ve adalet sağlar.
Kar je pravično, dela Gospod, in sodbe vsem zatiranim.
7 Kendi yöntemlerini Musa'ya, İşlerini İsrailliler'e açıkladı.
Razodel je Mojzesu pota svoja, naslednikom Izraelovim svoja dela.
8 RAB sevecen ve lütfedendir, Tez öfkelenmez, sevgisi engindir.
Usmiljen je in milosten Gospod; potrpežljiv in obilen v dobrotah.
9 Sürekli suçlamaz, Öfkesini sonsuza dek sürdürmez.
Ne prepira se vekomaj; in večno ne hrani jeze.
10 Bize günahlarımıza göre davranmaz, Suçlarımızın karşılığını vermez.
Ne dela nam po grehih naših, in ne povrača nam po naših krivicah;
11 Çünkü gökler yeryüzünden ne kadar yüksekse, Kendisinden korkanlara karşı sevgisi de o kadar büyüktür.
Temuč, kakor visoka so nebesa nad zemljo, močna je milost njegova proti njim, kateri se ga bojé.
12 Doğu batıdan ne kadar uzaksa, O kadar uzaklaştırdı bizden isyanlarımızı.
Kakor daleč je vzhod od zahoda, daleč od nas odvrača pregreške naše.
13 Bir baba çocuklarına nasıl sevecen davranırsa, RAB de kendisinden korkanlara öyle sevecen davranır.
Kakor se usmili oče otrok, usmili se Gospod njih, ki se ga bojé.
14 Çünkü mayamızı bilir, Toprak olduğumuzu anımsar.
Ker on pozna podobo našo, spominja se, da smo prah.
15 İnsana gelince, ota benzer ömrü, Kır çiçeği gibi serpilir;
Da so senu podobni človeka dnevi, kakor poljska cvetica, tako on cveté.
16 Rüzgar üzerine esince yok olur gider, Bulunduğu yer onu tanımaz.
Ko veter potegne čeznjo, skoraj je ni, in je ni več zagledati na mestu njenem.
17 Ama RAB kendisinden korkanları sonsuza dek sever, Antlaşmasına uyan Ve buyruklarına uymayı anımsayan soylarına adil davranır.
Milost pa Gospodova je od veka do veka proti njim, ki se ga bojé, in pravica proti vnukom.
Proti njim, ki hranijo zavezo njegovo, in proti njim, ki se spominjajo njegovih zapovedi, da jih izpolnjujejo.
19 RAB tahtını göklere kurmuştur, O'nun egemenliği her yeri kapsar.
Gospod je v nebesih postavil prestol svoj, in kraljestvo njegovo gospoduje ljudém.
20 RAB'be övgüler sunun, ey sizler, O'nun melekleri, O'nun sözünü dinleyen, Söylediklerini yerine getiren güç sahipleri!
Blagoslavljajte Gospoda, angeli njegovi, premogočni v moči, ki izpolnjujete besedo njegovo in poslušate glas njegove besede.
21 RAB'be övgüler sunun, ey sizler, O'nun bütün göksel orduları, İsteğini yerine getiren kulları!
Blagoslavljajte Gospoda, vse vojske njegove, služabniki njegovi izpolnjujoči voljo njegovo.
22 RAB'be övgüler sunun, Ey O'nun egemen olduğu yerlerdeki bütün yaratıklar! RAB'be övgüler sun, ey gönlüm!
Blagoslavljajte Gospoda, vsa dela njegova po vseh krajih njegovega gospostva; blagoslavljaj, duša moja Gospoda!

< Mezmurlar 103 >