< Nomipā 23 >
1 Pea naʻe pehē ʻe Pelami kia Pelaki, “Fokotuʻu moʻoku ʻi heni ʻae feilaulauʻanga ʻe fitu, pea teuteu mai ʻi heni ʻae fanga pulu ʻe fitu, mo e sipitangata ʻe fitu.”
I reèe Valam Valaku: naèini mi ovdje sedam oltara, i pripravi mi ovdje sedam telaca i sedam ovnova.
2 Pea naʻe fai ʻe Pelaki ʻo hangē ko e lea ʻa Pelami; pea naʻe feilaulau ʻaki ʻe Pelaki mo Pelami ha pulu mo e sipitangata ʻi he feilaulauʻanga taki taha.
I uèini Valak kako mu reèe Valam; i prinese Valak s Valamom na svakom oltaru po jedno tele i ovna.
3 Pea naʻe pehē ʻe Pelami kia Pelaki, “Tuʻu ke ofi ki hoʻo feilaulau tutu, ka teu ʻalu: heiʻilo ʻe hāʻele mai ʻa Sihova ke ma fetaulaki mo au, pea ko ia te ne fakahā kiate au te u tala kiate koe.” Pea naʻe ʻalu ia ki he potu māʻolunga.
Pa reèe Valam Valaku: stoj kod svoje žrtve paljenice; a ja idem eda bih se sreo s Gospodom, pa što mi javi kazaæu ti. I on otide sam.
4 Pea naʻe fetaulaki ʻae ʻOtua mo Pelami: pea naʻa ne pehē kiate ia, “Kuo u teuteu ʻae feilaulauʻanga ʻe fitu, pea kuo u feilaulau ʻaki ai taki taha ʻae pulu mo e sipitangata.”
I srete Bog Valama, a on mu reèe: sedam oltara spremih, i prinesoh po tele i ovna na svakom oltaru.
5 Pea naʻe tuku ʻe Sihova ʻae lea ki he ngutu ʻo Pelami, ʻo ne pehē, “Ke ke foki kia Pelaki, mo ke pehē kiate ia.”
A Gospod metnu rijeèi u usta Valamu, i reèe: vrati se k Valaku i tako mu reci.
6 Pea naʻa ne foki kiate ia, pea vakai, naʻe tuʻu ia ʻi heʻene feilaulau tutu, ʻa ia, pea mo e houʻeiki kotoa pē ʻo Moape.
I vrati se k njemu, a on stajaše kod žrtve svoje paljenice i svi knezovi Moavski.
7 Pea naʻa ne fai atu ʻa ʻene lea fakatātā, ʻo pehē, “Ko Pelaki ko e tuʻi ʻo Moape kuo ne ʻomi au mei ʻElami, mei he ngaahi moʻunga ʻo hahake, ʻo ne pehē, ‘Haʻu, ke ke fakamalaʻiaʻi maʻaku ʻa Sēkope, pea ke tukitalaʻi ʻa ʻIsileli.’
A on otvori prièu svoju, i reèe: iz Arama dovede me Valak car Moavski s planine istoène, govoreæi: hodi, prokuni mi Jakova, hodi, naruži Izrailja.
8 “Te u fakamalaʻiaʻi fēfē, ʻakinautolu ʻoku ʻikai fakamalaʻia ʻe he ʻOtua? Pea te u tukitalaʻi fēfē, ʻakinautolu ʻoku ʻikai tukitalaʻi ʻe he ʻOtua?
Kako bih kleo onoga koga ne kune Bog? ili kako bih ružio onoga koga Gospod ne ruži?
9 He ʻoku ou mamata kiate ia mei he tumutumu ʻoe ngaahi maka, pea ʻoku ou sio kiate ia mei he moʻunga: vakai, ʻe nofo kehe ʻae kakai, ʻe ʻikai lau ia fakataha mo e ngaahi puleʻanga.
Jer svrh stijena vidim ga, i s humova gledam ga. Gle, ovaj æe narod nastavati sam, i s drugim narodima neæe se pomiješati.
10 Ko hai te ne faʻa lau ʻae efu ʻo Sēkope, mo e lau ʻa hono vahe fā ʻo ʻIsileli? Tuku ke u mate au ʻi he mate ʻae māʻoniʻoni, pea tatau hoku ikuʻanga mo hono ikuʻanga.”
Ko æe izbrojiti prah Jakovljev i broj od èetvrti Izrailja? Da bih ja umro smræu pravednièkom, i kraj moj da bi bio kao njihov!
11 Pea naʻe pehē ʻe Pelaki kia Pelami, “Ko e hā kuo ke fai kiate au? Ne u ʻomi ko e ke ke tukitalaʻi hoku ngaahi fili, pea tā ʻoku ke tāpuakiʻi ʻakinautolu.”
Tada reèe Valak Valamu: šta to radiš od mene? Ja te dozvah da prokuneš neprijatelje moje, a gle, ti blagosiljaš jednako.
12 Pea naʻe lea ia ʻo pehē, “ʻIkai ʻoku totonu ʻeku tokanga ke lea ʻaki ʻaia kuo ʻai ʻe Sihova ki hoku ngutu?”
A on odgovori i reèe: zar neæu paziti i govoriti ono što mi je Gospod metnuo u usta?
13 Pea naʻe pehē ʻe Pelaki kiate ia, “ʻOku ou kole atu kiate koe, Haʻu, ke ta ō ki ha potu kehe, pea te ke mamata mei ai kiate kinautolu: te ke mamata pe ki heʻenau mui nofo, ka ʻe ʻikai te ke mamata kiate kinautolu kotoa pē: pea te ke tukitalaʻi ʻakinautolu mei ai maʻaku.”
Tada mu reèe Valak: hodi sa mnom na drugo mjesto, odakle æeš ga vidjeti; samo mu kraj vidiš, a svega ga ne vidiš; prokuni mi ga odande.
14 Pea naʻa ne ʻomi ia ki he ngoue ʻo Sofimi, ki he tumutumu ʻo Pisika, pea naʻe fokotuʻu ai ʻae feilaulauʻanga ʻe fitu, pea naʻe feilaulau ʻaki ʻi ai taki taha ʻae pulu mo e sipitangata.
I dovede ga u polje Zofim, navrh Fazge, i naèini sedam oltara, i prinese na svakom oltaru po jedno tele i ovna.
15 Pea naʻa ne pehē kia Pelaki, “Tuʻu ke ofi ki hoʻo feilaulau tutu, lolotonga ʻa ʻeku ʻalu ki he potu na ke ma fetaulaki.”
Tada Valam reèe Valaku: stoj tu kod žrtve svoje paljenice, a ja idem onamo na susret Gospodu.
16 Pea naʻe fetaulaki ʻa Sihova mo Pelami, pea naʻe tuku ʻe ia ʻae lea ki hono ngutu, ʻo pehē, “Ke ke toe ʻalu kia Pelaki, mo ke lea pehē.”
I srete Gospod Valama, i metnu mu rijeè u usta, i reèe: vrati se k Valaku, i tako govori.
17 Pea ʻi heʻene haʻu ia kiate ia, vakai, naʻe tuʻu ia ʻi heʻene feilaulau tutu, fakataha mo e houʻeiki ʻo Moape. Pea naʻe pehē ʻe Pelaki kiate ia,
I doðe k njemu, a on stajaše kod žrtve svoje paljenice i s njim knezovi Moavski; i reèe Valak: šta veli Gospod?
18 Pea naʻa ne fai atu ʻa ʻene lea fakatātā, ʻo pehē, “Pelaki, tuʻu hake ʻo fanongo; tokanga mai kiate au, ʻa koe ko e foha ʻo Sipoa:
A on otvori prièu svoju, i reèe: ustani Valaèe, i poslušaj, èuj me sine Seforov!
19 ʻOku ʻikai ko ha tangata ʻae ʻOtua, ke loi ia; pe ko e foha ʻoe tangata, koeʻuhi ke fakatomala ia: kuo ne folofola, pea ʻikai ʻe fai ʻe ia ki ai? Pea kuo lea ia, pea ʻikai ʻe fakamoʻoni ia ki ai?
Bog nije èovjek da laže, ni sin èovjeèji da se pokaje. Što kaže neæe li uèiniti, i što reèe neæe li izvršiti?
20 Vakai, ne u maʻu ʻae fekau ke tāpuaki: pea kuo ne fakamonūʻiaʻi; pea ʻe ʻikai te u faʻa fakakehe ia.
Gle, primih da blagoslovim; jer je on blagoslovio, a ja neæu poreæi.
21 Naʻe ʻikai te ne ʻafioʻi ha angahala ʻia Sēkope, pea naʻe ʻikai te ne ʻafioʻi ha angatuʻu ʻia ʻIsileli: ʻoku ʻiate ia ʻa Sihova ko hono ʻOtua, pea ʻoku ʻiate kinautolu ʻae mavava ki he tuʻi.
Ne gleda na bezakonje u Jakovu ni na nevaljalstvo u Izrailju; Gospod je njegov s njim, i graja u njemu kao car kad nadvlada.
22 Naʻe ʻomi ʻakinautolu ʻe he ʻOtua mei ʻIsipite; ʻoku ʻiate ia ʻae mālohi ʻoe ʻiunikoni.
Bog ga je izveo iz Misira, on mu je kao snaga jednorogova.
23 Ko e moʻoni ʻoku ʻikai ha tukitala kia Sēkope, pea ʻoku ʻikai ha fakasausau kia ʻIsileli: pea ko e lea ʻe fai ʻi he kuonga ni ʻia Sēkope mo ʻIsileli, ‘Vakai ki he meʻa kuo fai ʻe he ʻOtua!’
Jer nema èini na Jakova ni vraèanja na Izrailja; u ovo doba govoriæe se o Jakovu i o Izrailju, što je uèinio Bog.
24 Vakai, ʻe tuʻu hake ʻae kakai ʻo hangē ko e laione lahi, pea ʻe hiki hake ia ʻo hangē ko e laione mui: ʻe ʻikai toe tokoto ia kaeʻoua ke ne kai ʻae koloa, pea inu ʻae toto ʻoe tāmateʻi.”
Evo, narod æe ustati kao silan lav, i kao laviæ skoèiæe; neæe leæi dokle ne pojede lova i popije krvi pobijenijeh.
25 Pea naʻe pehē ʻe Pelaki kia Pelami, “ʻOua ʻaupito naʻa ke fakamalaʻia ʻakinautolu, pea ʻoua ʻaupito naʻa ke tāpuaki ʻakinautolu.”
Tada reèe Valak Valamu: nemoj ga ni kleti ni blagosiljati.
26 Ka naʻe lea ʻa Pelami kia Pelaki ʻo pehē, “ʻIkai naʻaku tala kiate koe, ʻo pehē, Ko e lea kotoa pē kuo folofolaʻaki mai ʻe Sihova ko ia pe te u fai?”
A Valam odgovori Valaku: nijesam li ti kazao da æu èiniti što mi god Gospod kaže?
27 Pea naʻe pehē ʻe Pelaki kia Pelami, “ʻOku ou kole kiate koe, haʻu, ke u ʻave ko e ki ha potu kehe; heiʻilo ʻe lelei ki he ʻOtua ke ke fakamalaʻiaʻi ʻakinautolu mei ai maʻaku.”
A Valak reèe Valamu: hodi, odvešæu te na drugo mjesto; da ako Bogu bude volja da mi ga odande prokuneš.
28 Pea naʻe ʻomi ʻe Pelaki ʻa Pelami ki he tumutumu ʻo Peoli, ʻaia ʻoku hanga atu ki Sesimoni.
I odvede Valak Valama navrh Fegora, koji gleda u pustinju.
29 Pea naʻe pehē ʻe Pelami kia Pelaki, “Fokotuʻu maʻaku ʻi heni ʻae feilaulauʻanga ʻe fitu, pea teuteu maʻaku ʻi heni ʻae fanga pulu ʻe fitu, mo e sipitangata ʻe fitu.”
I reèe Valam Valaku: naèini mi ovdje sedam oltara, i pripravi mi ovdje sedam telaca i sedam ovnova.
30 Pea naʻe fai ʻe Pelaki ʻo hangē ko e lea ʻa Pelami, pea naʻe feilaulau ʻaki ʻi ai taki taha ʻae pulu mo e sipitangata.
I uèini Valak kako reèe Valam i prinese žrtvu po tele i ovna na svakom oltaru.